Physical Address
304 North Cardinal St.
Dorchester Center, MA 02124
Fasade stanovanjskih hiš so skozi vse leto izpostavljene vlagi, padavinam, prahu, prometnemu onesnaženju in drugim vplivom okolja. Po nekaj letih se zato na njih pogosto pojavijo zeleni madeži, temne lise in druge obloge. To je še posebej opazno na senčnih delih objektov in površinah, ki se po dežju počasneje sušijo.
Tudi na objektih v Ljubljani in okolici lahko veliko težavo predstavljajo alge in druge biološke obloge. Če zaključni sloj ni poškodovan, zaradi umazanega videza še ni nujno potrebno ponovno barvanje. Ena od možnosti je profesionalno čiščenje fasade, pri katerem se način odstranjevanja umazanije prilagodi vrsti in stanju fasadne površine.
Pred posegom je zato pomembno ugotoviti, ali gre predvsem za površinsko umazanijo ali pa so na fasadi že prisotne poškodbe, ki zahtevajo sanacijo.
Zakaj se na fasadah pojavijo alge in zelene obloge?
Zelena fasada ni zgolj težava starejših objektov. Biološke obloge se lahko sčasoma pojavijo tudi na novejših fasadah, če so pogoji zanje ugodni.
Pomembno vlogo ima predvsem vlaga. Deli objekta, ki so dalj časa v senci, se počasneje sušijo, zato se na njih lažje razvijejo alge in druge obloge. Pogosto so bolj izpostavljene severne strani stavb ter površine v bližini dreves in goste vegetacije.
Na videz fasade vpliva tudi okolica objekta. V mestnem okolju se lahko na zunanjih površinah nabirajo prah, drobni delci in druga umazanija. Kombinacija takšnih nečistoč in bioloških oblog lahko sčasoma precej spremeni prvotni videz hiše.
Čiščenje fasade ali ponovno barvanje?
Ko fasada postane zelena ali potemni, marsikateri lastnik najprej pomisli na ponovno barvanje. Vendar umazan videz sam po sebi še ne pomeni, da je zaključni sloj fasade dotrajan.
Če je površina brez večjih razpok, odstopanja zaključnega sloja ali drugih poškodb, je smiselno najprej preveriti, ali je mogoče težavo odpraviti s čiščenjem.
Pri tem je treba upoštevati vrsto fasade. Različni zaključni sloji imajo različne lastnosti, zato univerzalen način čiščenja za vse objekte ne obstaja.
Še posebej previdno je treba uporabljati visok pritisk. Fasada ni betonsko dvorišče ali tlakovana površina, zato lahko preagresiven pristop poškoduje njen zaključni sloj.
Kako poteka čiščenje fasade?
Postopek je odvisen predvsem od materiala, vrste umazanije in stanja površine. Pred začetkom je zato smiselno pregledati fasado ter določiti, katere obloge so na njej prisotne.
Pri bioloških oblogah cilj ni zgolj vizualno odstraniti zelenega sloja. Pomembno je uporabiti postopek, ki je primeren za konkretno fasadno površino in ne povzroča nepotrebnih poškodb.
Posebno pozornost zahtevajo starejše fasade oziroma površine, na katerih so že vidne razpoke in drugi znaki obrabe. V takšnih primerih je treba pred čiščenjem oceniti, ali je najprej potrebna sanacija.
Kateri deli hiše se najhitreje umažejo?
Razlike so lahko opazne celo na istem objektu. Ena stran hiše je lahko skoraj brez madežev, druga pa izrazito zelena.
Pogosto so bolj izpostavljene:
- severne in senčne strani objekta,
- površine v bližini dreves in grmovja,
- deli fasade, ki se po padavinah počasneje sušijo,
- območja, na katerih se dalj časa zadržuje vlaga,
- površine, izpostavljene prahu in drugim nečistočam iz okolice.
Zato starost fasade sama po sebi ni dovolj za oceno, kako pogosto bo potrebno njeno vzdrževanje.
Kdaj samo čiščenje ni dovolj?
Čiščenje lahko izboljša videz dobro ohranjene, vendar umazane fasade, ne more pa odpraviti konstrukcijskih ali drugih resnejših poškodb.
Če zaključni sloj odstopa, so na površini večje razpoke ali so prisotni drugi znaki propadanja, je treba najprej ugotoviti njihov vzrok. V takšnem primeru lahko fasada potrebuje popravilo, sanacijo ali ponovno barvanje.
Pomembna je torej razlika med umazano in poškodovano fasado.
Preventivno vzdrževanje je pogosto enostavnejše
Lastniki hiš z vzdrževanjem fasade pogosto čakajo, dokler sprememba videza ne postane zelo izrazita. Toda občasni pregled zunanjih površin omogoča, da se težave odkrijejo prej.
Posebej po daljših obdobjih vlage je smiselno pregledati senčne strani hiše in območja ob vegetaciji. Začetne zelene ali temne obloge so lahko prvi znak, da se na površini razvijajo biološke obloge.
Pri tem ni mogoče določiti enotnega časovnega intervala čiščenja za vse hiše. Objekt na odprti in sončni lokaciji je izpostavljen drugačnim pogojem kot hiša v senci in neposredni bližini dreves.
Umazana fasada torej še ne pomeni nove fasade
Spremenjen videz zunanjih sten je lahko neprijeten, vendar zaradi njega ni vedno potrebna večja investicija.
Če je fasadni sistem še v dobrem stanju, težavo pa predstavljajo predvsem alge, prah in druge površinske obloge, je vredno najprej preveriti možnosti čiščenja. Kadar so prisotne poškodbe, pa je smiselno razmišljati o sanaciji oziroma obnovi.
Pred odločitvijo je zato najpomembneje oceniti dejansko stanje površine in izbrati postopek, ki je primeren za konkretno vrsto fasade.