Connect with us

Novice

Asta Basta! Ministrstvo za kulturo, ki ga vodi skrajna levičarka Asta Vrečko, je predstavilo nov predlog zakona o medijih, ki prinaša cenzuro iz nekih drugi časov.

Published

on

Da imajo obstoječi tiskani mediji precej težav z branostjo, ni nobena skrivnost. Prav tako ima finančne težave tudi RTV Slovenija, ki skuša od vlade dobiti še dodatne milijone, medtem ko so lastniki obstoječih tiskanih medijev že pred časom javkali, da ne bodo mogli preživeti, če jih ne bo sofinancirala država, seveda z davkoplačevalskim denarjem. Očitno jim je ministrica prisluhnila, saj naj bi nova zakonodaja prinesla nekaj finančnega olajšanja. Očitno bodo obstoječi dnevniki po novem spet tako kot v starih dobrih časih “glasila SZDL” pod državno zaščito, kar pomeni njihovo izhajanje, tudi če bodo prinašali finančno izgubo – ker bo narod “vse pozlatil”.

Se je ministrica ustrašila Demokracije Magazina?

Zakon o medijih je sestavljen iz treh nominalnih stebrov, to pa so zaščita medijske avtonomije, raznovrstnost medijev in obveščenost državljanov. A tisto, kar nas mora skrbeti in na kar že nekaj časa opozarjamo, je poskus, kako na raven zakona pripeljati tipično levičarsko cenzorsko politiko, s katero bodo laže naskakovali vse medije, ki ne sodijo v krog režimskih trobil. Kajpak z represijo zaradi sovražnega govora, zaradi česar nekateri zlobni jeziki pravijo, da je zadnja številka Demokracije Magazina očitno prestrašila ministrico Vrečko. Ta pa se bo lotila tistih, ki s(m)o na greh pokazali. Ministrica je namreč na predstavitvi zakona priznala, da so upoštevali predloge političnega sveta za preprečevanje sovražnega govora pod patronatom vnukinje komunističnega cenzorja. Govorimo seveda o Niki Kovač, vnukinji nekdanjega urednika Dela in Republike Boža Kovača.

Kot je dejala “čebinska princesa” (tako jo imenujejo po kuloarjih) Asta Vrečko, so “te ukrepe preučili in jih upoštevali. Namreč, sovražni govor je gotovo v porastu in moramo kot država ukrepati”. Pri tem je obljubila obveznost za medije, da morajo umakniti objave v 24 urah, tudi ko je domnevni sovražni govor zapisan v komentarjih – pri tem bodo o tem, kdo širi sovražni govor, seveda odločali vladni birokrati. Glede na obstoječo prakso, ko sodišča po tekočem traku oproščajo tiste, ki se izrekajo za “smrt janšizmu”, lahko pričakujemo, da bodo merila za ugotavljanje sovražnega govora razdeljena v dva razreda: za “naše” in “nenaše”. Ob tem ni nezanemarljivo, da zakon predvideva prepoved podeljevanja javnih sredstev »neposlušnim« medijem. No, pri Demokraciji nam za to ni treba skrbeti, saj pod sedanjo vlado nismo dobili niti evra na medijskem razpisu in verjetno bo tako tudi ostalo.

Tajkuni bodo veseli

A po drugi strani se bo, kot smo že omenili, finančna pomoč delila medijem v lasti tajkunov. Zakon namreč po ministričinih besedah predvideva tudi prenovo sofinanciranja medijev oziroma državno pomoč, kjer bi se poleg medijskega razpisa, ki zdaj predvideva okoli 2,6 milijona evrov pomoči za zasebne medije, ponujale “tudi drugačne spodbude in pomoči”. Drugače povedano: 2,6 milijona evrov, ki jih seveda vplačujemo davkoplačevalci, bo vlada sfrčkala za zgubaške in politkomisarske medijske projekte.

Omenjajo se celo nove “sheme”, ki naj bi dovoljevale “tudi možnost pomoči tiskanim medijem pri distribuciji njihovih izvodov do bralcev” − za subvencioniranje tiskanih izdaj torej, ki jih pretežno bere le še starejše prebivalstvo. To je seveda še ena obljuba državne pomoči medijskim mogotcem, kot sta Martin Odlazek in Stojan Petrič. Nič novega, če pomislimo, kako so leve tranzicijske vlade že v preteklosti z davkoplačevalskim denarjem dokapitalizirale projekte, ki so jih zapravili njim naklonjeni tajkuni. Tu seveda ne moremo prezreti, da je najbolj razvpiti med njimi t. i. smetarski kralj Martin Odlazek, saj mediji v njegovi lasti zelo radi promovirajo ministrico Asto Vrečko. Roka roko umije.

Kaj pa lastništvo medija?

Seveda se vse to dogaja pod pretvezo večje preglednosti lastništva medijev. “Medijski razvid je že zdaj bil zakonska obveznost, ampak je nastal v nekih drugih časih in je bil v temelju zelo analogen. Današnje baze podatkov, ki so na voljo, omogočajo vsakemu, da bo lahko v realnem času oziroma kadar koli pač na spletnem mestu ugotovil podatke, ki jih je bilo do zdaj treba pravzaprav raziskati,” je pojasnil svetovalec za medije na ministrstvu za kulturo Lenart J. Kučić. No, tu je precej sprenevedanja, če pomislimo na to, kaj se je dogajalo pred kakimi 15 leti, ko se je ugotavljalo resnično lastništvo ČP Delo prek povezanih družb, od Pivovarne Laško vse do družbe Kolonel, kjer je bila lastnica takrat vpisana neznana Daniela Rakovič, sledovi pa so pripeljali do tedaj razvpitega Boška Šrota, ki pa se mu je nomenklatura odrekla. Prav tako smo se v zadnjih letih večkrat spraševali o nenavadnem lastniškem ozadju Mladine in povezanosti lastnika z zlorabami pri nabavi medicinske opreme (žilne opornice). Po drugi strani pa so lastniki npr. Demokracije jasno vpisani na spletnih straneh Erarja.

S tem pa je povezano tudi vprašanje koncentracije lastništva medijev. Zanimivo je, kako akterje nove zakonodaje ni prav nič motila koncentracija medijskega lastništva prej omenjenih tajkunov, po drugi strani pa je medijska zakonodaja, ki jo je še v času Janševe vlade pripravilo ministrstvo za kulturo pod vodstvom Vaska Simonitija, določala, da bi koncentracijo lastništva medijev preverjal AKOS, ki je tudi edini organ z ustreznim kadrom in znanji za ugotavljanje in razbijanje zapletenih gospodarskih hobotnic povezanih podjetij. Tudi do zdaj je ministrstvo za kulturo preverjalo koncentracije medijev, ob tem pa brez zadržkov dovolilo razraščanje Odlazkove hobotnice. Novih rešitev pa ne ponuja. Medijski strokovnjak Marko Milosavljević se sedaj izgovarja, da tudi novi zakon ne bo učinkovit in ne bo mogel popraviti stvari za nazaj. In zanimivo: rešitve, ki jih vsebuje (do)sedanja zakonodaja, je Odlazkov medijski imperij grdo napadal.

Spremembe je izsilila Nika Kovač

Toda zakaj se je vlada sploh na vrat na nos lotila medijske zakonodaje? Predvsem zaradi izpolnjevanja obljub, ki jih je premier Robert Golob dal že omenjeni Niki Kovač. Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora je namreč že sredi poletja izdal simboličnih 57 priporočil vladi. Pravnica Katarina Bervar Sternad, ki je nedavno prejela visoko priznanje iz rok predsednice republike Nataše Pirc Musar, je takrat predstavila priporočila glede kaznovalnopravnega odziva. Opis sovražnega govora v kazenskem zakoniku bi razširili še na povzročitev vznemirjenja oziroma zgražanja v javnosti. Prav tako bi bilo nekatere primere sovražnega govora primerneje obravnavati v prekrškovnih postopkih, je dejala. Policija pa bi po njenih besedah morala izvajati učinkovitejšo pomoč žrtvam. No, organizacija, ki jo zastopa, je denimo kazensko ovadila urednika Demokracije Metoda Berleca zaradi povsem nepomembne zadeve – povzetka poročanja Nacionalne tiskovne agencije.

Priporočila na področju medijev in spleta pa je takrat predstavil profesor z ljubljanske fakultete za družbene vede Marko Milosavljević. Poudaril je, da je nujno treba spremeniti zakonodajo na področju medijev, saj je zaradi digitalizacije, razvoja platform in družbenih omrežij zastarela in neučinkovita. Predlaga razširitev odgovornosti medijev tudi za njihove profile na družbenih omrežjih. Priporoča tudi določene ukrepe glede izboljšanja in učinkovitosti regulatorjev, demonetizacijo lažnih novic, treba pa je zaščititi tudi novinarje, je dejal.

Kot je znano, je omenjena priporočila “civilne družbe”, ki naj bi jo predstavljal omenjeni organ, z velikim veseljem sprejel premier Golob. Pri tem mu je najbolj všeč dejstvo, da so pri pripravi teh priporočil sodelovala tudi resorna ministrstva, kar po njegovih besedah pomeni, da je pot do njihove uveljavitve odprta. Spremembe sistemske zakonodaje in spremembo delovanja državne uprave pa pričakuje v naslednjih mesecih, je takrat dejal. “Smo pa mi, politiki, tisti, ki moramo dati zgled vsem državljankam in državljanom in biti prvi, ki bomo rekli sovražnemu govoru ne,” je dejal. Skratka, nov korak v depluralizacijo medijev in v medijsko enoumje.

Gašper Blažič

VIR: https://nova24tv.si/slovenija/mediji/nas-v-letu-2024-cakajo-nove-rezimske-ugrabitve-medijev/