Comunitatea Identitara: “Novi svetovni red in veliki reset sta del globalistične agende, ki se jo lahko porazi le skozi veliko prebujenje evropskega duha”

Comunitatea Identitara, oziroma Identitarna skupnost, je romunska identitarna organizacija, ki se ukvarja tako s političnim in metapolitičnim aktivizmom, kot tudi z dobrodelnimi akcijami. Z njimi smo se pogovarjali o njihovih dejavnostih, romunski zakonodaji, ki omejuje svobodo govora in o drugih zanimivih temah.

Predstavite nam vašo organizacijo in vaše glavne cilje in vrednote

Comunitatea Identitară je bila ustanovljena leta 2019, naše ime pomeni Identitarna skupnost, naš cilj pa je vzpostavitev duhovne elite, ki bo zmožna braniti, razvijati in spodbujati suverene interese romunskega naroda. Ob tem se trudimo pomagati mladini, da znova odkrije resnične vrednote in zgodovinske vzornike, ki vzbujajo junaštvo, pogum in čast.

Naše spodbujanje romunskih interesov vključuje humanitarno pomoč za romunske družine, ki so se znašle v stiski, proteste proti imigraciji, javne kampanje v podporo svobodi govora in dogodke, na katerih izkazujemo čast našim herojem in branimo našo pravico do obstoja na naši zemlji.

Kaj nam lahko poveste o vaših glavnih dejavnostih?

Smo vsestranska organizacija, naše dejavnosti pa vključujejo tako dobrodelne kampanje kot tudi javne proteste. Eden od naših večjih dogodkov je shod za družino, ki ga vsako leto organiziramo na isti dan, ko imajo kulturnomarksistični nevladniki svojo istospolno parado, kot jasen odziv, ki daje vsem vedeti, da obstajajo Romuni, ki cenijo normalnost in so se ji pripravljeni postaviti v bran.

Lansko leto smo organizirali identitarni tabor, kjer so se naši člani lahko bolje spoznali, skupaj trenirali in se udeleževali konferenc o politično nekorektni zgodovini ter izpopolnjevali formacije korakanja na shodih.

Vsako leto prvega decembra  organiziramo uspešne shode predvsem v regijah kjer je zaradi visokega števila manjšinskega prebivalstva težko biti Romun. To je pomemben dan za vsakega Romuna, ko obeležujemo naš dan državnosti. Tako spomnimo naše brate, kot tudi kvazi separatiste, da so tla pod njimi romunska tla.

Bi kakšno izmed vaših akcij posebej izpostavili?

Do sedaj verjetno naša najpomembnejša akcija je bil javni poziv za razveljavitev zakonodaje, ki prepoveduje javno izražanje določenih mnenj; https://comunitateaidentitara.com/apel-abrogarea-legilor-antiromanesti/. Imamo namreč pet liberticidnih zakonov, ki določajo zapor za tiste, ki javno izražajo pozitivna mnenja o določenih nacionalističnih gibanjih iz obdobja med svetovnima vojnama in o določenih zgodovinskih dogodkih. Medtem ko nam mediji in politiki vedno znova zagotavljajo, da »živimo v demokraciji, katere vrednote so svoboda izražanja in vladavina prava«, smo pravzaprav danes bližje tiraniji kot kadarkoli prej po revoluciji leta 1989. V svobodni razpravi bi naše ideje prevladale, saj temeljijo na objektivni resničnosti in naravnem zakonu. Zaradi tega sistem preprečuje svobodne razprave in se poslužuje cenzure in deplatformiranja, da bi nas utišal. Mi pa si prizadevamo za vrnitev vzdušja svobodnih razprav in zagotovitve popolne zmage v vojni idej.

Kateri romunski avtorji in zgodovinske osebnosti so imeli na vas največ vpliva?

Kot organizacija globoko spoštujemo in občudujemo vojvode srednjeveške in zgodnje moderne Romunije. Mircea I. Vlaški, Vlad III. Drakula, Štefan III. Moldavski, János Hunyadi, Ioan cel Viteaz, Mihael Hrabri in Constantin Brâncoveanu je le nekaj imen, ki si zaslužijo omembe. Vsi med njimi pa so bili neustrašni borci, ki so krščansko Evropo branili pred islamom. Med drugimi neštetimi heroji je treba omeniti tudi hajduke, gverilske borce za svobodo in pravičnost, ki so se borili proti Osmanskem cesarstvu in različnim zavojevalcem. V najtemnejših trenutkih tuje okupacije so se v našem narodu pojavili junaki, kot so bili Baba Novac, Pavel Lotru, Neagu Papură, Radu Ursan, Iancu Jianu, Andri Popa in Tudor Vladimirescu. Prav tako moramo omeniti tudi borce za pravice Romunov v Transilvaniji, ki so se borili proti madžarskem in Habsburškem zatiranju. Med njimi so bili Horia, Cloșca and Crișan, pa tudi Avram Iancu. V bolj modernih časih pa je treba izpostaviti velike može kulture in nacionalistične militante, katerih idealom sledimo. Mihai Eminescu, Ioan Slavici, Octavian Goga, George Coșbuc, Nichifor Crainic in Dumitru Stăniloaie so nekateri od njih. To je le nekaj osebnosti, ki jih Comunitatea Identitară smatra za vzor in sledi njihovim naukom.

Dolgo časa so bile osebe med katere spadajo Corneliu Zelea Codreanu, Horia Sima, Nae Ionescu, Ion Moța, Vasile Marin, Valeriu Gafencu, Ioan Ianolide in Ion Antonescu med mnogimi mladimi smatrane za ključne osebnosti romunskega dostojanstva, časti, poguma in globoke misli. Vendar pa je zaradi antiromunskih in antinacionalističnih zakonov, predvsem zaradi antilegionarskega zakona iz leta 2015,  ki so jih sprejeli izdajalci v vladi in parlamentu, danes o njih javno govoriti v pozitivni luči kaznivo dejanje. Za mnoge so pomembna tudi dela Iona Gavrilăeja Ogoranuja. On je bil vodja najbolj dolgotrajne skupine antikomunističnega odpora iz gorovja Făgăraș, ki je v svojih delih z naslovom »Brazii se frâng, dar nu se îndoiesc« (Jelke se zlomijo, vendar se ne upognejo) pisal o tem kar je sam videl kot epsko in velikokrat tragično potovanje romunske mladine, ki je zapustila iz strani komunistov okupirana mesta in se je podala v gore, tako kot v starih časih, saj ni hotela poklekniti pred komunizmom, temveč je zoper plimo temačnosti ohranjala plamen svobode.

Za mnoge tragično dejstvo je, da je bila večina romunske elite iz medvojnega obdobja zaprta, mučena in ubita v komunističnih zaporih. Kljub temu so tudi tisti, ki so preživeli in njim se moramo zahvaliti, da lahko beremo bogato, čeprav tudi težko, literaturo o trpljenju Romunov, ki se niso odrekli svoje vere in prepričanja, navkljub vsemu mučenju in izmaličenju. Za mladega človeka je zahtevna lekcija, da bere o tem kar so ti ljudje pretrpeli in o moči, ki so jo potrebovali, da je kljub temu, da so bila njihova telesa zlomljena, njihov karakter ostal nedotaknjen. Pri tem lahko izpostavimo dela zaporniških svetnikov, kot so bili Ioan Ianolide, Radu Gyr, Liviu Brânzaș in Ilie Tudor.

Vodja legionarskega gibanja in romunske Železne garde iz prve polovice 20. stoletja in avtor Corneliu Zelea Codreanu je danes na mednarodni stopnji znan in spoštovan v desnih in identitarnih krogih. Je imel tudi on velik vpliv na vaše gibanje?

V Romuniji ni nacionalistične organizacije, na katero ne bi Corneliu Zelea Codreanu vplival v določeni meri. Žal imamo zakone, ki preprečujejo svobodno razpravo glede te teme, in ker smo javna in registrirana organizacija, bi glede tega poudaril predvsem, da moramo tovrstne zakone nujno razveljaviti, saj zaradi njih ne moremo odkrito govoriti o Corneliuju Codreanuju in drugih takšnih osebnostih. Z veseljem bi izčrpno razpravljal o Legionarskem gibanju, zaradi tega bi prosil vaše bralce, da nam z osveščanjem pomagajo pri naši zahtevi za razveljavitev teh antiromunskih zakonov. Upam, da bo se bo vaša organizacija in spletna stran še naprej razvijala in da bomo morda čez nekaj časa v novem intervjuju, potem ko nam bo uspelo razveljaviti te zakone, lahko na široko govorili na veselje vaših bralcev o tej temi.

Romunija je pravoslavna dežela. Se smatrate za pravoslavno krščansko organizacijo in kako pomembna je za vas religija? Kakšno je vaše mnenje o predkrščanskih evropskih verovanjih, ki so prav tako popularna med novo desnico in identitarci?

Naša organizacija je kot taka izrecno pravoslavna, vendar pa v naše vrste sprejemamo tudi druge kristjane. Religija je tako pomembna kot zrak in voda. Zaporniški svetniki, ki sem jih že omenil, so ravno zaradi svoje vere v Boga Kristusa, ki jim je pomagala upirati se, uspeli ohraniti svoj karakter nedotaknjen, ne glede na to, da so jih mučili več let.

Žal so pri vprašanju poganstva proti krščanstvu med nacionalisti prisotne določene sovražnosti. Obstajajo naravna nagnjenja k ponovnem odkrivanju tradicij in identitete prednikov, ki so danes pogostejša zaradi žalostnega stanja v katerem se je znašlo zahodno krščanstvo.

Sam sem mnenja, da so stara poganska evropska verovanja spodnja plast naše civilizacije. Veliko običajev in tradicij se je ohranilo tudi po prihodu krščanstva, čeprav v posodobljeni obliki krščanske estetike. Medicina je v časih Hipokrata pomenila nekaj drugega kot samo kopičenje dobička in brezvestnega eksperimentiranja. Sam prepoznavam modrost starodavnega slogana, ki je bil zapisan na svetiščih: »Poznaj samega sebe. Če poznaš samega sebe boš poznal skrivnosti bogov in vesolja«. Kot pravoslaven kristjan težim k resnici, poti in življenju. Pri iskanju resnice se morajo ljudje zavedati, da jo bodo sčasoma našli. Morajo se vprašati ali so pripravljeni plačati ceno. So jo pripravljeni vzdržati? Kdor išče, bo našel. Kdor išče pozorno, bo našel več od tega kar je iskal.

Kaj nam lahko poveste o etničnih manjšinah v Romuniji?

Kar se tiče etničnih manjšin imamo veliko število Romov in tudi nekaj muslimanov na jugovzhodu, vendar pa njih ni veliko, obenem pa so pohlevni in politično nedejavni.

Na zahodu države imamo tudi precejšnje madžarsko prebivalstvo, vendar pa do nas niso agresivni, kot tudi mi nismo do njih. Madžari in Romuni večinoma sobivajo mirno, razen hujskačev, ki zahtevajo ozemlje v Transilvaniji, in političnih igralcev, ki poskušajo madžarsko prebivalstvo obrniti proti Romunom pod pretvezo diskriminacije. Vsekakor so Madžari s separatističnimi antiromunskimi stališči v manjšini, saj se večina Madžarov, ki živijo v Romuniji, z nami dobro razume.

Glede demografije in obnašanja so največja težava Romi. Po nekaterih napovedih bi lahko postali večina do leta 2055.

Je nedavna migrantska kriza vplivala na vašo deželo? Kakšno je stanje glede množičnih migracij v Romuniji?

Kar se tiče migrantov, je naša protiromunska vlada sprejela migrante iz Azije in nekaj migrantov iz Afrike, kot gradbene delavce. Če živite v Romuniji v velikem mestu boste na gradbiščih verjetno opazili črnce in Azijce.

Blizu mesta Cluj-Napoca smo imeli težave z vietnamskimi migranti, saj so ljudje začeli pogrešati svoje pse. Policija je namreč ugotovila, da so migranti kradli pse, jih ubili in njihovo meso shranjevali v svojih hladilnikih. Ko smo izvedeli za te novice, smo organizirali antimigrantski protest pred tovarno v kateri so ti migranti zaposleni.

Prav tako je naš predsednik neromunskega porekla pred kratkim izjavil, da bomo začeli sprejemati migrante iz Ukrajine. Vlada se hoče podrediti namenom EU in ZN, vendar pa mora to storiti strateško, saj naše prebivalstvo ni preveč navdušeno nad izrekanjem dobrodošlic nebelim beguncem.

Imeli smo tudi primer v mestu Satu-Mare, kjer se je začel graditi migrantski center, dokler se ni prebivalstvo uprlo in zagrozilo županu z nasiljem in s požigom centra, če bo dovolil prihod migrantov. S tem so prebivalci uspešno zaščitili svojo skupnost, saj se je župan uklonil.

Leta 2021 so mediji poročali, da so nekatere konservativne in desne romunske stranke hotele sprejeti podobno zakonodajo glede LGBT ideologije in spolne teorije, kot jo napoveduje Madžarska. Je bila takšna zakonodaja sprejeta?

Takšna zakonodaja je bila res predlagana, vendar pa je ustavno sodišče, najvišja pravosodna oblast v Romuniji, razsodilo, da bi bil takšen zakon »neustaven«. Grenka ironija je, da naj bi bil zakon, ki preprečuje perverzijo v šolah neustaven, medtem ko je zakon, ki prepoveduje izražanje določenih mnenj glede fašizma in nacionalsocializma »ustaven«. Njihova bolna stališča določajo, da svoboda govora vključuje pornografijo, ne pa tudi določenih političnih idej.

Kako močni so, na splošno gledano, kulturnomarksistični in pro-LGBT tokovi v Romuniji?

Kulturnomarksistična ideologija je v naši deželi v vzponu med akademiki. Širi se predvsem s pomočjo tako imenovane »Šole na drugačen način«, izobraževanja, ki namesto normalnih učnih ur vključuje oglede videoposnetkov, obiskovanje muzejev ali pa obiske nevladnikov v šolah. Opazili smo tudi, da nesorazmerno veliko najstnic sodeluje pri LGBT paradah. Razlog za to je, da se nevladne organizacije osredotočajo na šole, kjer z idejami o svobodni ljubezni, enakosti, socialni pravičnosti in drugimi marksističnimi osrednjimi točkami naredijo velik vtis na mlada dekleta, ki jim nedolžno nasedajo in se zatem, četudi same niso istospolno usmerjene, udeležujejo teh parad, da bi podprle homoseksualce.

Dobra stvar pri vsej tej degeneraciji je, da tudi običajni ljudje postajajo pri nasprotovanju tovrstni agendi vse bolj radikalizirani, in da je tudi nacionalizem močno v porastu. Tega se sicer morda ne da opaziti, saj gre zaenkrat za bolj podtalen nacionalizem, vendar pa bo njegova energija postopoma dosegla površje.

Torej je kulturni marksizem močno prisoten tudi v romunskih šolah…

Glede šol bi rad omenil tudi poseben novi zakon, ki je bil sprejet lansko leto in dodaja novi predmet učnemu načrtu srednjih šol. Gre za predmet, ki se imenuje »Zgodovina Judov – Holokavst« in naj bi bil vključen v šole z začetkom leta 2023. Omenjen zakon je promoviral Elie Wiesel inštitut, ki se nenehno posveča kulturnemu terorizmu tako, da zahteva spremembo imen ulic in šol, ki so poimenovane po članih Legionarskega gibanja, in aktivno poziva k aretacijam in zaprtju vseh, ki si drznejo javno podvomiti v njihovo verzijo zgodovine in v njihova stališča.

Govorimo torej o celotni učni uri o holokavstu, ne le enkrat na leto, temveč vsaj enkrat na teden. O celotni učni uri, pri kateri se bodo morali mladi učiti zgodovine tujega ljudstva, in kjer jih bodo učili, da morajo sovražiti same sebe zaradi domnevnih zločinov svojih dedov. Uporabil sem izraz »domnevnih zločinov«, saj se je leta 2010 eden od ustanovnih očetov Izraela, Shimon Peres, ko je bil na obisku v Romuniji, v svojem govoru javno zahvalil romunskemu narodu, ker je med drugo svetovno vojno rešil 400.000 Judov. Pri tem gre za število, ki je enako številu Judov, ki naj bi jih po trditvah Elie Wiesel inštituta in njegovih neromunskih podpornikov, pobili v Romuniji.

Ali sodelujete s kakšnimi drugimi romunskimi organizacijami in političnimi strankami?

Sodelovali smo z mladino iz Cetatea Neamului in si trenutno prizadevamo za razširitev našega omrežja in sodelovanja z drugimi neprofitnimi organizacijami, ki podpirajo romunske interese. Med drugim smo se udeležili dogodkov, ki so jih organizirale Calea Neamului, Starea de Libertate in Actiune pentru Natiune, obenem pa utrjujemo tudi stike z najbolj priljubljeno romunsku desno stranko AUR, ki je sicer daleč od tega, da bi bila popolna. Vendar pa so stiki s parlamentarno stranko nujni, če hočemo razveljaviti določene zakone, saj mora postopek za razveljavitev zakona sprožiti poslanec.

Kako pomembno je po vašem mnenju danes sodelovanje med evropskimi identitarnimi skupinami iz različnih držav?

Tako pomembno kot dihanje, saj si identitarne skupine v Evropi prizadevajo za en cilj; za preživetje svojih narodov. Soočena z demografskim zatonom, kulturnim zastrupljevanjem in duhovno dekadenco, ima Evropa le eno zadnjo možnost, da preživi – nacionalistično energijo, ki jo identitarne skupine usmerjajo v obnovo naše zgodovinske, rasne evropske zavesti.

Sodelujete tudi sami s tujimi organizacijami?

Sodelujemo s številnimi tujimi organizacijami in imamo oddelek za zunanje zadeve, ki ga vodi soborec Gabriel, ki odlično vzdržuje stike z vsemi in nas obvešča o različnih akcijah nacionalistov iz drugih držav, ki si želijo naše podpore. V enem izmed takšnih primerov so z nami stopili v stik člani grške Zlate zore glede protesta pred grškim veleposlaništvom zaradi nezakonitih aretacij njihovih članov.

Nedvomno je trenutna globalna situacija dober razlog za sodelovanje. Posamezne države se bodo težko same osvobodile, zato potrebujemo mednaroden okvir, kot v letih 1848 ali 1989.

Nacionalizem je sam po sebi specifičen pri vsakem narodu, vendar pa globalna paradigma od nas zahteva mednarodno nacionalistično sodelovanje. Novi svetovni red in veliki reset sta del globalistične agende, ki se jo lahko porazi le skozi veliko prebujenje evropskega duha.

Časi v katerih živimo zahtevajo, da izpolnimo svojo usodo.

V Sloveniji obstaja pojav imenovan »jugonostalgija«, ki pride do izraza predvsem med levičarji, ki hrepenijo po »dobrih starih časih« komunistične Jugoslavije. Obstaja kakšna podobna »nostalgija« tudi v Romuniji, ki je bila del tako imenovane »železne zavese«?

Vsekakor je takšna nostalgija prisotna tudi med Romuni. Celo med nacionalisti boste naleteli na naklonjenost do našega bivšega komunističnega voditelja Ceauscescuja, ki temelji na nekaterih črvstih, pa tudi manj čvrstih argumentih. »Dobri stari časi« so bili v nekaterih pogledih boljši, v drugih pa slabši od sedanjosti. Brezposelnost ni obstajala, hrana je bila bolj zdrava, obstajali so zakoni proti homoseksualnosti, nihče ni govoril o holokavstu, imeli smo naravne vire, ki so bili v lasti države in gospodarsko suverenost potem, ko je Ceausescu odplačal zunanji dolg. Vendar pa smo se prav tako soočali z občasnim pomanjkanjem hrane in pomanjkanjem elektrike, z mrzlimi hišami v času zime in s politično policijo, ki vas je priprla, če ste se pošalili na račun oblasti, kot tudi s cenzuro in marksističnim scenarijem v vsakem tekstu. Bralcem, ki znajo romunsko, priporočam študijo del profesorja Corvina Lupuja, Tradarea Securitatii de la decembrie 1989 in Prabusirea Mitului Securitatii. Ti dve odkritosrčni zgodovinski knjigi mečeta luč na resnične dogodke pred, med in po revoluciji leta 1989.

Močno ste dejavni na področju podpore romunskemu polkovniku Vasileju Zărnescuju, ki je obtožen da je v svojih pisanjih zanikal holokavst. Zakaj menite, da je njegov primer tako pomemben?

Gre za nekaj, kar je temeljnega pomena za prihodnost Romunije, saj kazen, ki je bila izrečena v tem primeru predstavlja nevaren precedens za svobodo govora. Čeprav obsodba ni dokončna – čakamo namreč na naslednjo sodbo – je dejstvo, da je sodnik obsodil nekoga na zaporno kazen samo zato ker je pisal o določenih stvareh popolnoma noro in nas vrača v čase komunističnega režima.

So se za to borili Romuni, ki so dali svoja življenja za svobodno deželo? Živimo v totalitarni državi, v diktaturi, ki se skriva pod masko demokracije, v kateri so naši interesi postali drugo ali tretjerazredni, medtem ko so na prvem mestu interesi določene etnične skupine brez korenin.

Če bo šel Vasile Zărnescu v zapor zaradi tega, ker je pisal o določenih stališčih, to pomeni, da bo lahko vsakdo zaprt zaradi idej. Takšno stališče se zdi večini ljudi dovolj zdravorazumsko, da ga podprejo. Težava je, da se večina ljudi sploh ne zaveda, da je bila izrečena takšna kazen, saj mediji, razen da so ga nekajkrat omenili, niso obširno poročali o tem primeru. Večina Romunov ni seznanjena s tem, da obstajajo zakoni, ki preprečujejo izražanje določenih idej, zaradi česar je naša naloga razveljavljenja tovrstnih zakonov precej težja.

V ta boj smo se podali, ker tega ni storil nihče drug. Vedoč, da bo tišina o tem primeru pomenila obsodbo za celoten narod in ker ni bilo nikogar drugega, ki bi na to opozarjal, smo sami dvignili svoj glas. Bili so tisti, ki so se dobro zavedali, da gre za precedent, ki ogroža svobodo govora, vendar pa so zaradi kontroverzne vsebine njegovega pisanja raje ostali tiho. Mi vemo, da je za zmago zla potrebno le to, da dobri ljudje ne naredijo ničesar, zavedamo pa se tudi tega, da nas po smrti vse čaka sodba. Ne glede na izid tega boja, ga bomo bili do konca.

Prav tako bi rad ob tej priložnosti naslovil evropske bralce in javno predlagal Vasilea Zărnescuja za mednarodno nagrado Roberta Faurissona.

Hvala vam za intervju. Bi radi še kaj sporočili našim bralcem in aktivistom?

Ne čakajte, da se pojavi nekdo drug, ki bo vaš vodja in rešitelj. Ne čakajte, da pride nekdo drug, ki bo obnovil vaše narode.

Postanite sami vodja, saj so danes na voljo sredstva, skozi katera lahko vsakdo navdihuje misli in srca ljudi. Ustvarite svojo spletno stran, dnevno objavljajte nove vsebine, komentirajte sveže novice, predstavite lastne poglede, prizadevajte si za povrnitev svobode in za širjenje resnice, tudi zgodovinske resnice, ki je v mnogih državah prepovedana. Poiščite vsebine, ki bodo nedvomno cenzurirane na Youtubeu in na drugih osrednjih omrežjih, in jih shranite in delite. Pridružite se nacionalistični organizaciji v vašem mestu, postanite dejavni. Odkrili boste, da je potreben le majhen napor za preseganje povprečnosti in da boste tako pridobili več odgovornosti in višji položaj znotraj organizacije. Ustvariti moramo celotna omrežja vpliva, to pa lahko počnemo asimetrično, iz različnih kotov. Ustvarite politično nekorekten podcast, izdelujte »meme« grafiko, udeležujte se protestov, družite se, pogovarjajte se z ljudmi, ki kažejo potencial in razmišljajo podobno kot vi, predvsem pa se povezujte.

Bodite razumevajoči do tistih, ki so mlajši od vas, izobražujte jih, pomagajte jim rasti. Naši sovražniki se osredotočajo predvsem na mladino, ki jo hočejo skvariti, izpriditi, in ji oprati možgane.

Veliko lahko postorite, če si tega želite. Le malo je takšnih preprek, ki se jih ne da premagati z vero in močjo volje. Brez moči volje se ne da ničesar doseči. Včasih boste morda plahneli, zaradi tega potrebujete vero. Postanite boljši človek, ne iščite izgovorov za neuspehe. Nihče noče slišati vaših izgovorov. Namesto, da vam je žal, postanite boljši.

Članek je bil prvotno objavljen na: https://tradicijaprotitiraniji.org/2022/02/18/comunitatea-identitara-novi-svetovni-red-in-veliki-reset-sta-del-globalisticne-agende-ki-se-jo-lahko-porazi-le-skozi-veliko-prebujenje-evropskega-duha/