Dominique Venner – Notranji spopad civilizacij

Prvi odstavek francoske originalne verzije tega teksta je bil odstranjen, saj je smiseln le v kontekstu revije v kateri je bil prvotno objavljen. Prevedeno iz angleškega prevoda, objavljenega tukaj.

Zgodovina se ne giblje kot reka, temveč kot nevidna plima polna vrtincev. Vidimo vrtince, ne pa tudi plime. Takšen je zdajšnji zgodovinski trenutek, v katerem živijo Evropejci in Francozi. Nasprotujoči si vrtinci sedanjosti jim zakrivajo neusmiljeno plimo spopada civilizacij v njihovih deželah.

Leta 1993 je Samuel Huntington s precej izjemno točnostjo prepoznal enega najpomembnejših novih fenomenov obdobja po hladni vojni. Njegova teza o »spopadu civilizacij« je sprožila ogorčene odzive in včasih tudi upravičeno kritiko¹. Vendar pa se to, kar je napovedal, počasi uresničuje. Če posplošimo, je Huntington napovedal, da v obdobju po hladni vojni spori, razlike ali naklonjenosti med silami ne bodo več ideološki, politični ali nacionalni, temveč predvsem civilizacijski.

Je »spopad civilizacij« res nov fenomen? Lahko bi trdili, da so tudi v preteklosti vedno obstajali spori med civilizacijami; vojne Medijcev, pokristjanjevanje Rima, muslimanska zavojevanja, mongolske invazije, evropska ekspanzija v začetku 16. stoletja, in tako dalje.

Novost našega časa, ki jo sicer Huntington slabo opaža, izvira iz kombinacije treh sočasnih zgodovinskih fenomenov: propada dolgoletne evropske premoči po dveh svetovnih vojnah, dekolonizacije, in pa demografskega, političnega in gospodarskega preporoda starih civilizacij, za katere se je verjelo, da so nedejavne. Tako so se muslimanske države, Kitajska, Indija, Afrika in Južna Amerika dvignile proti ameriški moči, ki se jo enači z Zahodom, in predstavlja glavni izziv njihovim znova prebujenim in včasih agresivnim civilizacijam.

Popolna novost našega časa, ki je posledica istih zgodovinskih preobratov, pa je tudi val migracij in priseljevanja Afričanov, Azijcev in muslimanov, ki je preplavil celotno Zahodno Evropo. Njegove posledice postajajo povsod strahovito vidne, navkljub temu, da jih politične in religijske oligarhije, ki so ga sprožile, poskušajo prikriti.

Poleg vprašanj »varnosti«, ki se jih poudarja predvsem v času volitev, vse nakazuje na to, da bo na evropskih tleh in znotraj evropskih družb prišlo do resničnega spopada civilizacij. Glavni pokazatelj tega je popolno nestrinjanje med muslimani in Evropejci glede vprašanja spola in ženskosti. Gre za večno vprašanje, saj ga opazimo med Vzhodom in Zahodom že v antiki, zatem v srednjem veku in v modernih časih². Žensko telo, prisotnost žensk v družbi, spoštovanje ženskosti; vsa ta vprašanja so jasni pokazatelji spora med identitetami, in nezdružljivih načinov bivanja in obstoja, ki se raztezajo skozi čas. Temu bi lahko dodali tudi mnoga druga nestrinjanja na področju moral in obnašanja, ki se nanašajo na vljudno vedenje, izobrazbo ter spoštovanje narave in živalskega sveta.

Posledica te izrazite drugosti je, da Evropejce spodbuja k odkrivanju njihove skupne identitete. Ta identiteta presega stare nacionalne, politične ali religijske sovražnosti. Francozi, Nemci, Španci ali Italijani počasi ugotavljajo, da plovejo na istem potapljajočem se čolnu, saj se soočajo z istimi bistvenimi izzivi, pred katerimi so politične stranke neme, slepe ali pohabljene.

Spričo tega spopada civilizacij, se zdijo politične rešitve včerajšnjega dne nenadoma zastarele in absurdne. Ne gre za vprašanje sistema ali družbe, desnice ali levice, temveč za ključno vprašanje: biti ali izginiti. Vendar pa, preden se lahko odločimo kaj je treba narediti za ohranitev naše identitete, je ključnega pomena, da se je temeljito zavedamo³. Zaradi pomanjkanja identitarne religije, tovrstno zavedanje nikoli ni bilo prisotno med Evropejci. Ogromne preizkušnje, ki jih preživljamo, ga bodo morale prebuditi.

1  Glej Nouvelle Revue d’Histoire št. 7, str. 27 and 57.

2 Denis Bachelot, L’Islam, le sexe et nous [Islam, Sex, and us] (Buchet-Chastel, 2009). Glej tudi članek istega avtorja v Nouvelle Revue d’Histoire št. 43, str. 60–62.

3 Vprašanje identitete obravnavam v mojem eseju Histoire et tradition des Européens (Le Rocher, nouvelle édition 2004).

Tekst je bil prvotno objavljen na: https://tradicijaprotitiraniji.org/2022/07/28/dominique-venner-notranji-spopad-civilizacij/.