Dominique Venner – Razlogi za prostovoljno smrt

Dominique Venner ostaja eden najvplivnejših identitarnih mislecev in avtorjev. 21. maja, leta 2013, si je vzel življenje v Notredamski stolnici v Parizu. Njegovo dejanje je bilo protest proti demografski zamenjavi Evropejcev, obenem pa je zapustil svet pod lastnimi pogoji. Do zadnjega diha je »samuraj zahoda« tako ostal zvest samemu sebi, svojim prepričanjem in svoji evropski domovini. Poleg protesta je bilo njegovo dejanje tudi klic k predramitvi Francozev in Evropejcev, poziv, da se prebudijo iz dolgega dremeža in se znova zavejo tako lastne identitete, kot tudi vseh groženj, s katerimi se soočajo. Ob deseti obletnici njegove smrti objavljamo prevod njegovega poslovilnega pisma.

Duševno in telesno sem zdrav, in poln ljubezni do moje žene in otrok. Ljubim življenje in ne pričakujem onkraj njega ničesar, razen nadaljevanja svoje rase in duha. Vendar pa na predvečer svojega življenja, ko se moja francoska in evropska domovina sooča z ogromnimi grožnjami, čutim, da je moja dolžnost ukrepati, dokler sem še pri močeh. Verjamem, da je nujno, da samega sebe žrtvujem, da bi prekinil ravnodušnost, ki nas je okužila. Dajem svoje življenje, kolikor ga še imam v sebi, da bi s tem protestiral in postavil temelje. Izbral sem si zelo simboličen kraj, Notredamsko stolnico v Parizu, ki jo spoštujem in občudujem; zgrajena je bila z veščino mojih prednikov, na prostoru še starejših kultov, prizivajoč naše pradavne korenine.

Medtem, ko so mnogi sužnji svojih življenj, moje dejanje uteleša etiko volje. Predajam se smrti, da bi prebudil speče zavesti. Nasprotujem usodi. Protestiram proti zastrupljanju duše in željam vsiljivih posameznikov, ki hočejo uničiti temelje naše identitete, vključujoč družino, ki je intimna osnova naše večmilenijske civilizacije. Čeprav branim identiteto vseh ljudstev v njihovih domovinah, nasprotujem tudi zločinu zamenjave našega ljudstva.

Prevladujoči diskurz se ne more otresti svojih strupenih dvoumnosti, Evropejci pa se morajo soočati s posledicami. Manjka nam identitarna religija, v kateri bi se lahko zasidrali, vendar pa si delimo skupni spomin, ki gre vse nazaj do Homerja, skupek vseh vrednot, na katerih bo temeljil naš bodoči preporod, ko se bomo rešili metafizike neomejenega, ki je poguben izvor vseh modernih presežkov.

Vnaprej se opravičujem vsem, ki bodo trpeli zaradi moje smrti, predvsem svoji ženi, otrokom in vnukom, kot tudi mojim prijateljem in sledilcem. Vendar pa ne dvomim, da bodo, ko enkrat bolečina in šok zbledita, razumeli pomen mojega dejanja in presegli svojo žalost s ponosom. Upam, da jim bo to skupaj uspelo prenesti. V mojih zadnjih pisanjih bodo našli znamenja in razlage mojih dejanj.

Besedilo je bilo prvotno objavljeno na portalu Tradicija proti tiraniji: https://tradicijaprotitiraniji.org/2023/05/21/dominique-venner-razlogi-za-prostovoljno-smrt/