Povežite se z nami

Novice

EKSKLUZIVNO! 13 nezakonito aretiranih Rumenih jopičev vložilo zahtevo za sodno varstvo. Objavljamo vsebino zahteve!

Objavljeno

dne

VIR: Twitter

Prejšnji petek, 25.6.2021, je bilo 13 Rumenih jopičev na nezakonit način aretiranih, ter kasneje pridržanih na PP Moste več kot 4 ure. Na Nacionalni tiskovni agenciji smo iz zanesljivih virov prejeli informacijo, da je vseh 13 Rumenih jopičev danes vložilo zahtevo za sodno varstvo. V nadaljevanju ekskluzivno objavljamo vsebino ene izmed zahtev.

OBRAZLOŽITEV:

Z izpodbijano odločbo je prekrškovni organ kršitelja spoznal za odgovornega storitve prekrškov po 1. odstavku 7. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju: ZJRM-1) in 1. odstavku 22. člena ZJRM-1. Prekrškovni organ je za kršitev 7. člena ZJRM-1 izrekel globo v višini 104,32 EUR, za kršitev 22. člena ZJRM-1 globo v višini 333,83 EUR ter upošteval tudi pridržanje v znesku 20,00 EUR, kar skupaj znaša 418,15 EUR.

Izdana odločba je nepravilna, nezakonita in neustavna ter jo kršitelj izpodbija v celoti iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju.

Kršitelj bi naj očitana prekrška storil dne 25.06.2021 ob 18:50 uri na Prešernovem trgu 5, Ljubljana. Iz plačilnega naloga dejansko stanje, v katerem bi naj se zgodil prekršek, ne izhaja. Edini podatki o prekršku so čas in kraj storitve ter zakonsko opredeljena kršitev. Glede na pravno kvalifikacijo storitve dveh prekrškov, prekrškovni organ kršitelju očita nedostojno vedenje (prepiranje, vpitje ali nedostojno vedenje na javnem kraju) in neupoštevanje zakonitega ukrepa ali odredbe uradne osebe. Za kakšno nedostojno vedenje bi naj šlo v konkretni zadevi, iz plačilnega naloga ne izhaja, prav tako iz plačilnega naloga ne izhaja kateri zakonit ukrep uradne osebe kršitelj naj ne bi upošteval in katera uradna oseba bi naj ta ukrep odredila. Odločba o prekršku tako ne vsebuje opisa dejanskega stanja in dokazov, ki so podlaga za izdajo plačilnega naloga, ki so tudi ključni za uspešno obrambo.

Kršitelj v nadaljevanju zahteve pojasnjuje dejansko stanje predmetne zadeve.

Kršitelj se je dne 25.06.2021 odpravil v Ljubljano, z namenom proslave Dneva državnosti. Kršitelj je želel praznovati državni praznik na način, da pri Prešernovem spomeniku zapoje slovensko himno in razgrne domoljuben transparent. Vsa ravnanja in delovanja kršitelja na dan 25.06.2021 je moč opredelit kot mirno zbiranje na javnem kraju, kar je nenazadnje ustavna pravica slehernega državljana (42. člen Ustave RS).

Že pred prihodom k spomeniku na Prešernovem trgu so kršitelja ustavili policisti v oklepih in ga brez pojasnila vzroka ustavitve, legitimirali. Kršitelj na tej točki opozarja, da je policija že s tem ravnanjem (zahtevo po legitimaciji brez pojasnil vzroka za poseg v osebnostne pravice posameznika) kršila 40. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju: ZNPPol), ki jasno določa kdaj sme policist od osebe zahtevati izkaz z veljavnim osebnim dokumentom oz. ugotavljati njegovo identiteto. Kršitelj je skupaj z ostalimi ukaze policije spoštoval, pokazal osebni dokument in to brez kakršnegakoli prigovarjanja ali nasprotovanja. Policija je po opravljeni legitimaciji kršitelja spustila, da prosto nadaljujejo svojo pot.

Ko je kršitelj prišel k Prešernovemu spomeniku, so se z namenom razgrnitve transparenta postavili v vrsto tik pod Prešernovim spomenikom. Položaj posameznikov je bil različen. Nekateri so stali za transparentom, nekateri pred, nekateri levo ob robu transparenta in nekateri desno ob robu. Kmalu za tem, ko je prišlo do razgrnitve transparenta, je do kršitelja in ostalih pristopila takrat večja zbrana množica posameznikov, ki so se pričeli nad kršiteljem in ostalimi, ki so stali poleg domoljubnega transparenta nedostojno vesti. Glasno so kričali (skandirali so besede »fašisti«, »janšisti« ipd.), nekateri so jih celo rahlo potiskali. Neznana starejša gospa je pričela vleči in iz rok trgati transparent, ki ga je kršitelj skupaj z ostalimi razgrnil. Ne glede na provokacijo množice, ki je bila evidentno usmerjena proti kršitelju in ostalim, ki so se nahajali ob domoljubnem transparentu, nihče od njih ni reagiral na način, da bi posameznike v množici fizično napadel, poškodoval ali verbalno zmerjal. Kršitelj je transparent samo vlekel proti sebi (v smeri nazaj proti spomeniku) in ga skušal zadržati v svojih rokah ter tako s svojimi ravnanji ravnati izključno v smeri obrambe, v želji zadržati posest nad lastnim transparentom, katerega je množica na vsak način želel iztrgati. Kmalu za tem, ko se je glasno skandirajoča množica uperila zoper kršitelja in ostale, so že prišli policisti v uniformah (brez oklepov). Policisti so takrat podali prvi ukaz, da se kršitelj in ostali umirijo. Kršitelju sicer naveden ukaz ni bil razumevajoč, saj sami s svojimi ravnanji niso izvajali ničesar nezakonitega oz. niso izvajali nobenih ravnanj, ki bi bili podlaga za izrečen ukaz policije, da se »umirijo«. Med kršiteljem in manjšo skupino okoli transparenta ter množico posameznikov je stalo kar nekaj policistov v uniformah. Prisotnost policistov je vplivala, da so se strasti na strani množice za kratek čas pomirile. Kršitelj se je takrat pomaknil za transparent in ga pridržal na levem robu (gledano iz smeri kamer). Policiste v uniformah so kmalu za tem zamenjali policisti v oklepih in to brez ščitov. Policija je vzpostavila kordon med skupino, ki je držala transparent na eni strani ter množico na drugi strani. Množica je kljub vsemu nadaljevala s kričanjem, žalitvami in agresivnimi ravnanji. Med držanjem transparenta je kršitelj zaznal, da se transparent vedno bolj pomika v desno smer (gledano iz smeri posnetka kamer) zato je osebi, ki se je nahajal na njegovi levi rekel, da ga zamenja, sam pa je odšel pogledati na desno stran kaj se dogaja. Po premiku v desno je kršitelj opazil, da se na transparent z vso silo naslanja neznana oseba ženskega spola in ga z rokami vleče stran v smeri proti množici. Policisti v oklepu so dejanje ženske le nemo opazovali. Kršitelj je v želi, da »reši« transparent, stopil blizu mesta, kjer je ženska držala transparent in v bližini, kjer je ženska držala transparent, prijel za transparent in ga skušal zadržati. V tistem je policist kršitelja z roko v kateri je držal pendrek, dvakrat udaril v predel prsnega koša in zraven kričal »Pusti žensko!«. Kršitelju ravnanje policista ni bilo razumljivo, saj se ženske ni niti dotaknil, s svojimi ravnanji je samo želel zadržati transparent in ničesar drugega. Takoj, ko je policist začel z uporabo sile na zgoraj opisan način, je kršitelj v znak spoštovanja policijske avtoritete dal vedeti, da se ne želi upirati, dvignil roke sprva v zrak in nato še za vrat. Kljub temu je policist z nasilnimi ravnanji nadaljeval in zoper kršitelja vnovič uporabil silo na že opisan način. Isti policist je nato kršitelja odrival v smeri iz desne proti levi (gledano iz smeri kamere), da je kršitelja odstranil iz spomenika, kjer so kršitelja prevzeli drugi policisti. Vse od prvega udarca/potiska s strani policista do namestitve vezic, je imel kršitelj roke ves čas v zraku in nameščene za vrat. Celotno dogajanje je bilo posneto z večimi kameram. Vsi posnetki so tudi dostopni na spletu. Kršitelj v dokaz svojih navedb prilaga spletne dostope do posnetkov (dostopi so naloženi na USB ključ).

Na posnetku dogajanja je kršitelj viden v sivi majici, s črno masko in sončnimi očali. Roke ima potetovirane. Na enem od posnetkov je na levi strani posnetka z rdečim krogom označen začetek izvajanja ukaza policistov, ki so se odločili za aktivnosti proti kršitelju in posameznikom ob domoljubnem transparentu predno je na desni strani ekrana (prav tako označena z rdečim krogom) vidna premikajoča se množica zaradi zadržanja transparenta. Na posnetku se tudi zelo nazorno vidi, kako ima kršitelj roke v zraku in za vratom. Kršitelj opozarja, da je v zadevi ključno, da so policisti s svojim manevrom – odstraniti skupino, ki je držala domoljubni transparent iz spomenika – začeli še predno je policist nad kršiteljem prvič uporabil silo. Iz videoposnetkov je nazorno vidno, da je do ukaza, da policisti v oklepih pričnejo kršitelja in ostale, ki so držali transparent, odstranjevati iz spomenika, prišlo le nekaj sekund za tem, ko je Jaša Jenull v mikrofon zaklical: »Policija, odstranite to neonacistično zalego dol s Prešernovega spomenika! Takoj, če ne jih bomo odstranil mi! Pozor! Odstrante neonaciste iz spomenika Prešernu zdej, takoj, če ne jih bomo odstranil mi! Odstrante jih dol z spomenika!«. Prva ravnanja policije so se tako začela na levi strani (gledano iz smeri posnetka) in so bila usmerjena zoper skupino oseb, ki so se nahajali na robu domoljubnega transparenta in so pri tem povsem mirno stali pri spomeniku in v rokah držali transparent. Pasivnost kršitelja je iz posnetkov jasno razvidna.

Na tem mestu velja opozoriti tudi na posnetek, ki je bil v javnost lansiran s strani Sindikata policistov Slovenije, v kateri želijo svojo nezakonito ravnanje pripisati ravno kršitelju. Namreč, predno se pojavi zapis »trenutek, ko je na desni strani posnetka vidna kršitev JRM, ko tudi osebi, ki sta kršitev pričeli«, je evidentno vidno, da je tik pred tem množica grobo povlekla za transparent, kršitelj pa se je v tistem trenutku nahajal daleč pred »desnim« delom, kjer bi naj prišlo do zatajevane kršitve. Na tem mestu, iz previdnosti, velja tudi izpostaviti, da že policijski sindikat sam priznava, da bi naj kršitev storili »samo dve osebi«, pri čemer pa so plačilni nalog izdali vsem trinajstim posameznikom, ki bi naj storili identična prekrška.

Po tem, ko je bil kršitelj skupaj z ostalimi posamezniki, ki so se nahajali v okolici transparenta grobo obravnavan s strani policije, ki jih je z odrivanjem odvlekla stran od Prešernovega spomenika do bližnje stavbe (Lekarna Ljubljana) kjer je kršitelj roke naslonil na steno na predhoden ukaz policista. Policist je kršitelju nato izrekel naslednje besede: »Odvzeta vam je prostost, imate pravico do odvetnika in pravne pomoči in pravico do molka.« Kršitelju je pregledal žepe in mu namestil vezice. Po namestitvi vezic je policist kršitelja vprašal, če jih je zategnil premočno in kljub pritrdilnem odgovoru policist vezic ni razrahljal. Kršitelj je bil nato, po odvzemu prostosti, skupaj z ostalimi 12 posamezniki približno 20 min postavljen k steni, kjer je bil izpostavljen množičnemu fotografiranju. Kršitelj je imel vezice nameščene vse do prihoda v prostore PP Moste. Skupaj z vožnjo in čakanjem na obravnavo je imel kršitelj vezice nameščene najmanj uro in pol. Po prihodu na postajo je sledil odvzem predmetov. Kršitelju kljub prošnji niso omogočili telefonskega sklica, s pojasnilom, da ga ne potrebuje, da gre za “turkish airline exspres”. Tekom obravnave s strani večih policistov, je kršitelju policist v podpis izročil sklep o pridržanju z obrazložitvijo, da naj bi kršitelj motil javni red na javnem shodu s tem, da je vpil na druge udeležence in odrival množico na Prešernovem trgu, kljub opozorilom policista pa naj bi s kršitvijo nadaljeval, javnega reda pa ni bilo mogoče drugače vzpostaviti kot na način, da so kršitelju odvzeli prostost.

V zvezi z opisanim dejanskim stanjem in nenazandje, na podlagi objektivnih dokazov, ki so priloženi predmetni zahtevi, je nesporno jasno, da kršitelj ni storil nobenega znaka očitanega mu prekrška. Kršitelj se celotni čas vedel popolnoma dostojno in miroljubno. Skupaj z ostalimi je stal na stopnicah Prešernovega spomenika in v rokah držal transparent – mirno deloval, medtem ko je bila množica udeležencev neprijavljenega shoda, ki ga je organiziral Jaša Jenull, tista, ki se je evidentno vedla agresivno in želela kršitelja in ostale, ki so držali transparent, iz spomenika odstrniti ter jim iz rok strgati transparent.

Kršitelj je bil ves čas tiho, nikakor ni vpil na druge ali se kakorkoli nedostojno obnašal. Je pa na mestu vprašanje, kako bi uradna oseba ob tako množičnem kričanju s strani množice lahko zaznala ravno kričanje kršitelja, glede na to, da je imel celotni čas na obrazu masko. Za obstoj prekrška po prvem odstavku 7. člena ZJRM-1 je potrebno ugotoviti ne samo, da se kršitelj nedostojno vede na javnem kraju oz. se na javnem kraju prepira, vpije ali nedostojno vede na način, opisan v 5. točki 2. člena ZJRM-1, temveč mora pri drugem nastati posledica takšnega kršiteljevega ravnanja, da je torej treba ugotoviti tudi, da je kršitelj pri drugem vzbudil vznemirjanje ali razburjanje ali se počutil ogroženega ali da je tako ravnanje škodovalo njegovemu ugledu. Iz posnetkov je razvidno, da je bil kršitelj skupaj z 12 posamezniki v očitni podrejenosti, tako s strani prisotne množice kot tudi s strani prisotnih uradnih oseb. Ves čas so s policist sodelovali in njihove ukaze spoštovali. Razlogov, da jih ne bi, niso imeli. Kršitelj je bil prepričan, da jih bo policija s tem, ko je okoli njih vzpostavila kordon, zavarovala in jih z namenom zaščite odpeljala stran od razgrajajoče množice, zato je bil seveda utemeljeno presenečen, ko je policija kršitelja in ostalih 12 obravnavala kot agresorje, ki seveda to niso bili, ampak je bila množica pod poveljem Jaše Jenulla tista, ki se je nad kršiteljem oz. manjšo skupino zbrano okoli domoljubnega transparenta verbalno in fizično znašala. Kršitelj je skupaj z 12 drugimi posamezniki s prisotnostjo pri Prešernovim spomenikom samo izvajal svojo ustavno pravico do mirnega zbiranja, ki mu je bila zaradi protipravnih ravnanj množice in Jaše Jenulla ter nenazadnje tudi policije, odvzeta.

Primer agresivnega vedenja množice je razvidna tudi iz fotografije, priložena predmetni zahtevi za sodno varstvo. Policisti so v predmetni zadevi popolnoma napačno ukrepali in kršitelju ter ostalim 12 posameznikom izdali plačilne naloge za prekrške, ki jih niso storili. Glede na javno dostopno video vsebino dogajanja, je bilo postopanje policistov in ugotavljanje kršitev javnega redu in miru napačno in v nasprotju z resničnim dejanskim stanjem. Kršitelj kritičnega dne s svojim delovanjem ni izpolnil nobenega znaka prekrška in je – kot že povedano večkrat – s svojo prisotnostjo zgolj in samo izvajal ustavno zagotovljene pravice. Posredovanje policije na opisan način, ko so kršitelja in ostale sprva nasilno pregnali mirno stoječe iz spomenika in jim nato še odvzeli prostost, je bilo nezakonito. Z ravnanji pa so tudi grobo kršili svoja pooblastila.

Odvzem prostosti oz. pridržanje je tisti skrajni ukrep, ki ga policist izbere v zakonsko taksativno določenih primerih. Zakon določa, da policist sme pridržati osebo, če moti ali ogroža javni red, če javnega reda ne morejo drugače vzpostaviti ali če ogrožanja ne morejo drugače odvrniti. Ker nihče od pridržanih oseb obravnavanega dne ni z ničemer motil ali ogrožal javni red, še zlasti pa ni prišlo s strani kršitelja do ogrožanja kogarkoli, da bi bilo potrebno zoper njega odrediti pridržanje, je bilo pridržanje nezakonito. Ravno trinajst posameznikov (vključno s kršiteljem) je bilo s svojo prisotnostjo moteč faktor 9.000 glavi množici in so bili tako ravno oni tisti, ki so bili ogroženi in nenazadnje tudi napadeni (vlečenje in trganje transparenta, pljuvanje, žaljenje, prerivanje ipd.). Ravnanje policistov je bilo tudi v delu odreditve pridržanja nezakonito, saj so s postopanjem kršili policijska pooblastila in nenazadnje tudi načelo sorazmernosti, ki je vodilno načelo pri uporabi policijskih pooblastil po ZNPPol. V zaključku kršitelj še opozarja, da je na vseh trinajstih nalogih podpisana policistka Anja Šmid. Njen podpis je moč razumeti, da je torej v obravnavani zadevi ona tista pooblaščena uradna oseba, ki je očitani prekršek osebno zaznala in ga tudi obravnavala. Glede na to, da ena pooblaščena oseba v tako veliki množici in prostoru, nikakor ni morala osebno zaznati očitanih ravnanj, je očitek o nezakonitost izdanega plačilnega naloga še toliko bolj na mestu. Kršitelju se poraja pomislek, če je bila Anja Šmid sploh osebno prisotna v času, ko bi naj kršitelj storil očitano mu ravnanje oz. kdo od pooblaščenih oseb je osebno zaznal in ugotovil znake očitanega mu prekrška.

V zvezi s postopanjem policistov je bila odrejena izvedba nadzora nad delom PU Ljubljana. Na dan vložitve zahteve za sodno varstvo ugotovitve še niso znane. Kršitelj se sprašuje, ali so policisti sankcionirali tudi vse tiste posameznike v možici, ki so se spravili nad kršitelja in ostale posameznike ob domoljubnem transparentu na način, da so jim iz rok trgali transparent, jih pljuvali, zmerjali z besedami »fašisti«, »janšisti«, Jaša Jenull jih je označil celo za »neonacistično zalego«, za »naciste« ipd. Videoposnetki namreč kažejo, da policisti množice niso z ničemer sankcionirali.