[FILOZOFIJA IN ZNANOST] TRANSHUMANIZEM. PRVI DEL.

Že od nekdaj se v vsej človeški zgodovini prepletatata dve komponenti, dualnosti; znanost in zavest ali pa znanost in vera ali pa digitalno in analogno ali pa znanstveno in evolucijsko. In sedaj smo na novi poti, svet se spreminja zelo hitro, živimo skoraj v “oblaku”, obdani smo s tehnologijo, digitalizacijo, pametnimi napravami, robotizacijo. Včasih smo po informacije in znanje odšli v knjigarno, danes namesto nas vse postori Google. Pa je to res le pozitivna plat v napredku ali obstaja grožnja samemu človeku, ki jo imenujemo transhumanizem? V eri transhumanizma smo sicer že od začetka civilizacije, v sodobnem svetu pa lahko rečemo, da se je to začelo z računalniško revolucijo. In kaj transhumanizem sploh je? Njegova glavna ideja je povečanje zmožnosti človeškega uma in telesa z uporabo tehnologije in znanosti. V bistvu ideja transhumanizma temelji na znanstvenem pogledu na zavest, ki je utemeljen na mehanistično – materialistični paradigmi. Če poenostavim, transhumanisti želijo ustaviti staranje človeka, t.i. podaljšati življenje, pomladiti človeka. Vso to preobrazbo bi izpeljali s kibernetiko, presaditvijo organov, genskim inženiringom, umetno inteligenco, kolonizacijo vesolja, kloniranjem; in skoraj nemogoče; z nalaganjem misli v računalnik.

Idejni oče transhumanizma je bil evgenik, internacionalist Julian Huxley, sicer tudi prvi direktor UNESCA. Predhodniki transhumanizma so bili znanstveni socialisti in levo usmerjeni evgeniki iz dvajsetih let 20. stoletja. Tudi Theodore Eoosvelt je v nekem citatu dejal, da nimamo pravice dovoliti, da se ovekovečijo državljani napačne vrste. Evgeniki v ZDA so se zelo zavzemali za delitve na superiorno in na inferiorno kri, zato so tudi sterilizacijo uzakonili leta 1907, prav tako so sprejemali zakone, ki so omejevali reprodukcijo. Nadaljnje so z Nurnberškimi zakoni leta 1935 uzakonili evtaniziranje vseh neprimernih ljudi. Danes se vse to sliši nenavadno in ne predstavljamo si, da se zgodovina lahko ponovi. Si predstavljate, da bi danes genetsko načrtovali družbo in izbirali ljudi na podlagi DNK-ja? Kot zanimivost naj omenim še eno dejstvo; William Shockey (Nobelovec) je na letni skupščini Ameriškega psihološkega združenja leta 1971 posredoval predlog denarne podpore za prostovoljno sterilizacijo oseb z nižjim IQ, da bi preprečili nepravilno reprodukcijo genetsko poškodovanih ljudi. In kaj ima to zveze z sedanjostjo? Danes ni potrebno to vizijo izpopolnjevati tako vidno ali s prisilo, saj imamo razvito tehnokracijo, ITK, digitalizacijo. Današnji transhumanisti vizijo vidijo v izpopolnjevanju in nadgradnji ljudi ter doseganju nesmrtnosti – vse to bi dosegli s pomočjo znanosti, tehnologije in družbenega inženiringa na naši tako imenovani globalni ravni. Glavni idejniki te ideologije želijo ustvariti svetovni nadzor in celo religije, ki bolj ustrezajo novi podobi človeka. Naj omenim še eno zanimivost: počasi nastaja tudi cerkev, posvečena umetni inteligenci. Načrte o novi religiji je zasnoval Anthony Levandowski, bivši izvršni direktir podjetij Google in Uber. Cerkev “Pot prihodnosti” (The way of the future) bo imela lastni evangelij, ki se bo imenoval priročnik (The manual) in javne obrede. Cilj transhumanistov je nadčlovek, potem postčlovek – katerega zmogljivosti bodo tako presegle današnjega človeka, da tega bitja po naših sedanjih merilih ne bi mogli večimenovati človek. Sliši se kar malo srhljivo, a vse to niti ni tako oddaljeno. Naj omenim še eno zanimivost; Savdska Arabija je postala prva država na svetu, ki je dodelila državljanstvo robotu. To je ženski humanoid z imenom Sophia. Bojda ima ta robot že večpravic, kot ženske državljanke v državi. Ampak če transhumanisti želijo poenostavljen svet, kjer bi človeški podatki in inteligenca bili naloženi v računalnik, kaj pa čustva in duša človeka? Eden največjih svetovnih podpornikov transhumanistične ideologije, Nick Bostrom, je bil ustanovitelj in direktor Inštituta prihodnosti človeštva na Univerzi na Oxfordu. Torej, če želijo, da na svetu prevladuje postčlovek z uporabo tehnologije in umetne inteligence, potem si želijo, da človek preseže bog-a in postane nadbog? Se pravi, da se bo svet še bolj robotiziral in bo navaden človek pravzaprav višek? Ali danes, ko doživljamo svetovno krizo zaradi pandemije morda občutimo, da smo skoraj nevede povsem povezani s tehnokracijo in izgubljamo še tiste majhne socialne stike, ki so zaradi nasilnega prodora družbenih omrežij bila že tako ali tako omajana? Transhumanisti imajo različne organizacije, njihov namen je prodreti v mainstream, namen je vsesplošni elektronski nadzor. Danes to lahko vidimo že v “pametnih mestih”, ki so povezana v “pametne mreže”, prav tako je eden glavnih ciljev vedno večje povezovanje človeka in stroja, kot nekakšnega kiborga. Verjamejo, da če enkrat premagajo smrt, potem bo vse mogoče. Smrt je izničenje svobode. Sliši se kot nekakšna znanstvena fantastika, kajne?

Ste gledali morda film Avatar? Ne boste verjeli, “Projekt Avatar” resnično obstaja. Idejni oče tega projekta je Dimitrij Ickov, temo je predstavil na konferenci GF2045 junija 2013 v New Yorku. Govori o štirih tipih avatarjev, pri katerih je vsak naslednji še bolj napreden. Kaj pa delovna mesta? Ali se lahko zgodi, da bi zaradi avtomatizacije izginjala delovna mesta? Ali bo umetna inteligenca zamenjala administrativno osebje? To so ključna vprašanja tehnološke prihodnosti. Tudi korporacije so postale močne entitete, zdi se, da so se zakorenirile v vse pore kapitala in tudi v države in predstavljajo veliko nevarnost za posameznika, saj z množičnim nadzorom vdirajo v zasebnost človeka. Ali je to prihodnost popolne kontrole? Človek včasih resnično misli, da je vsemogočen. Pa res verjamete, da robot lahko premaga naravo kljub neskončni umetni inteligenci? V kakšnem smislu pa, če se robota ne zmore naučiti, da bi bil moder in dober, saj so o izvedljive komponente le, ko obstajajo zavest, empatija in čustva. Ključno vprašanje sedanjega časa bo torej ali je bolj pomembna zavest ali inteligenca.

Ana Zagožen