Islam – raison d’etre – razlog za bivanje ali po slovensko: islamizacija

Odnosi med Zahodom in islamskim svetom so večdimenzionalni, prepojeni so tako z elementi sodelovanja kot z elementi konflikta, prav tako odnosi odražajo kulturne in socialne razlike. Kljub vsem tem razlikam in prepletanjem glavni vzrok nesoglasij in napetosti leži predvsem v politični naravnanosti in političnem pogledu interpretacije obeh polov. Odnosi med obema civilizacijama so velikokrat označeni kot »trk dveh civilizacij« z različnimi vrednotami, pravili, v mednarodnem življenju pa ju mnogokrat vidimo kot nasprotujoči si komponenti na eni strani med avtoritarnim, tradicionalnim, religioznim načinom življenja in na drugi strani med zahodnim, kapitalističnim, modernim načinom življenja.

Šarija, ki si je z zahodnim pravom nasprotna, ne loči med političnimi in verskimi dolžnostmi, kazni ostajajo iste že tisoče let in kar je bistveno, je to, da je politični prestopnik tudi verski prestopnik in obratno. Na Zahodu je vera ločena od države, v islamu je pa vera in država enako. Ženske so pri molitvi v Šariji v ločenem prostoru od moških. Šarija je sestavljena iz petih delov islama, ima pa tudi šesti steber in to je džihad. Džihad je sveta vojna za širjenje islama in se izvaja nasilno in nenasilno. Pogled na islam je pogled na državo, ki jo urejajo pravila v duhu Alahove doktrine, to pomeni, da je to islamska država, ki jo ureja šeriatsko pravo. Šeriatsko pravo je razvila islamska pravna država, to so bili učenjaki po Mohamedovi smrti.

Islamisti, ne glede na to, ali so nasilni ali nenasilni, se zavzemajo za ohranitev kalifata, ki ga narekuje šeriat. Primarna dolžnost muslimanskega vernika je, da šeriat izvaja doma in pred ummo (globalna skupnost muslimanov). Prav tako mora musliman biti pripravljen povabiti nemuslimane, da se pridružijo islamu in živijo v skladu s predpisi šeriata

Muslimani so v 150 letih od svojega nastanka razprostrli svoj imperij od Atlantskega oceana do Indije. Med njimi so se dogajale tudi številne vojne za oblast, zato so sedež kalifata prenesli iz Medine v Sirijo. Nekdanji libijski predsednik Moamer Gadafi je na televiziji Al Jezera aprila 2006 dejal: »V Evropi imamo 50 milijonov muslimanov. Vse kaže, da bo Alah naklonil islamu zmago v Evropi, in to brez mečev, brez pušk, brez osvajanj. (…) V nekaj desetletjih jo bodo spremenili v muslimansko celino. (…)Evropa je huda nadloga in to je tudi Amerika. Sčasoma bi morali privoliti v to, da postaneta islamski, ali pa muslimanom napovedati vojno.« S tem so muslimani napovedali demografsko in ideološko vojno Evropi, saj želijo zahodno zakonodajo in kulturo, utemeljeno na krščanstvu, preusmeriti v islam

Zgodovina priča, da je Mohamed dal pobiti vse tiste, ki so mu nasprotovali ali govorili čezenj ali so le pisali pesmi proti njemu. To nakazuje na to, da je v šeriatu svoboda govora omejena.

Džihad je v muslimanskem svetu razumljen kot vojaško delovanje. Nanaša se na versko dolžnost muslimanov, da se ohrani in širi vera. Džihad kot tak obstaja že 1.400 let in bo najverjetneje obstajal še naprej. Skrajne islamske skupine, kot so Al Kaida, Islamska država in Boko Haram, z džihadom uresničujejo svoje cilje. Politični islam ni samo religija, kot večina zahodnih državljanov pojmuje izraz »religija« za vero; je tudi politična ideologija, pravni red in v številnih pogledih je tudi vojaška doktrina, povezana z ideologijo preroka Mohameda. Politični islam zavrača vsakršno razlikovanje med religijo in politiko, mošejo in državo. Politični islam pomeni ustavni red, ki je v bistvu nezdružljiv z ustavami zahodnih demokratičnih držav in s svobodo, ki je temelj evropskega in ameriškega načina življenja.

V zadnjih letih je bilo najhujše leto za terorizem leta 2014, saj je bilo v konfliktu 93 držav, ubitih je bilo 32.765 ljudi. Drugo najslabše leto je bilo leto 2015 z 29.376 smrtnimi žrtvami. V zadnjih letih so za smrti, povezane s terorizmom, odgovorne predvsem štiri radikalne islamske skupine. Odgovorne so za kar 74 odstotkov vseh smrti. To so Islamska država, Boko Haram, Talibani in Al Kaida. Islam torej ne loči vere od politike in Bistvena sestavina preporoda je fundamentalna reforma, kjer je potrebna univerzalna reforma univerz, mest, dežel, šol, verskih obredov in čaščenja Boga, skratka prenova družbe od vrha do tal, tako intelektualno kot kulturno, politično. Islamizacija se praktično najprej začne na področju kulture, šele nato se razširi v družbeno in politično področje.

Če bo želela Evropa ohraniti temelje, na katerih je zgrajena, bo morala resno premisliti o naslednjih dilemah, in sicer o ohranitvi vojaške moči, o širitvi zahodnih političnih vrednot in institucij na preostale države, o spoštovanju človekovih pravic, o spoštovanju demokracije po evropskem vzoru ter o obvarovanju kulturne, družbene in etične integritete s tem, da se omeji število priseljencev in beguncev. V vsej zahodni Evropi je do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja število muslimanov naraslo na okoli 13 milijonov. V zgodnjih devetdesetih letih je bilo kar dve tretjini priseljencev muslimanov. Naravna rast prebivalstva v Evropi je skoraj nična, medtem ko imajo priseljenci visoko stopnjo rodnosti, kar pomeni, da so priseljenci tista prihodnja večina prihodnje rasti prebivalstva v Evropi.