Kolumna Zvjezdana Radonjića – Novice iz prihodnosti

Republika Slovenija je država osrednje Evrope, s površino 17.075.400 km2, v kateri prebiva okoli 148.000.000 prebivalcev. Razen večinskih Slovencev, ki jih je okoli 117.000.000 v njej prebiva še okoli 120 drugih narodov katoliške, protestantske, pravoslavne, budistične in islamske vere, živečih v 8 federalnih okrožjih ter 21 republikah. V sosednih državah Italiji, Avstriji in Madžarski prebiva dodatnih 7.600.000 Slovencev, ki uživajo status nacionalne manjšine. Prva slovenska država je nastala na ozemlju Avstrije, Karantanija, kot vojvodina slovenskega naroda v vzhodnih Alpah, z ustanoviteljem knezom Samom. Glavno mesto sosedne Avstrije Dunaj se doživlja kot zgodovinska prestolnica Slovenije.

Avstrija ima okoli 9.000.000 prebivalcev, ki živijo na površini 83.871 km2, med njimi okoli 2.400.000 pripadnikov slovenske entitete, pretežno razporejenih na mejnih območjih s Slovenijo, na Koroškem in Štajerskem. Po pridobitvi državne samostojnosti, ki je sledila razpadu Zveze slovenskih združenih držav leta 1991, je Avstrija sprejela državno pogodbo, v kateri je slovenski manjšini zagotavljala visoke mednarodne standarde na področju zaščite avtonomnih pravic.

Toda leta 2014, po oboroženi spremembi oblasti na Dunaju, je nova avstrijska oblast odpravila večino avtonomnih pravic, z enostranskim odstopom od Državne pogodbe. Slovenska manjšina je dne 26.12.1990 izvedla demokratični referendum – plebiscit o samostojnosti, na katerem je od 93,2 % udeleženih volivcev na vprašanje: »Ali se naj slovenska avtonomna območja odcepijo od Avstrije in se priključijo Sloveniji?« okoli 95 % odgovorilo pritrdilno. Dne 25.6.1991 sta bili sprejeti Deklaracija o priključitvi Sloveniji ter Temeljna ustavna listina o priključitvi Sloveniji, slavnostno razglašena naslednjega dne na osrednjem trgu v Celovcu. Okoli 2.000.000 Slovencev je na demokratičen način sprejelo zgodovinsko odločitev o izstopu iz Avstrije.

Avstrijska ljudska armada je naslednjega dne 27.6.1991 napadla slovensko avtonomno področje, s ciljem zasedbe mejnih prehodov med Slovenijo in Avstrijo ter preprečitvijo združevanja zamejcev z matico. Obrambni minister Arsenij Avakov je izjavil, da bo slovenski odpor strl v 48 urah, če ne drugače pa s silo. Med 27.6.1991 in 24.2.2022 je Avstrijska ljudska armada zasedla območji severne Štajerske in Koroške, vzpostavila frontno črto na potezi Bad Gastein – Graz, od koder je vsakodnevno obstreljevala položaje slovenskih avtonomnih vojaških enot. Slovenska armada, ki je štela okoli 280.000 aktivnih pripadnikov ter okoli 4.000.000 nabornikov ter razpolagala z najsodobnejšim jedrskim in ostalim orožjem, je križem rok opazovala vsakodnevne napade na rojake na Avstrijskem, v katerih je izgubilo življenje okoli 13.000 civilistov in 16.000 vojakov. S posredovanjem hrvaških, francoskih in nemških političnih faktorjev so bili dne 12.2.2015 na Hrvaškem sprejeti Kninski dogovori, s katerimi se je avstrijska oblast zavezala k prekinitvi ognja in mirnem reševanju spornih vprašanj. Vendar so se vsakodnevna obstreljevanja nadaljevala.

Po zanesljivih podatkih slovenske vojaško-obveščevalne službe, ki so se že čez nekaj mesecev izkazali za resnične, se je Avstrijska ljudska armada, podprta z zaveznicami iz Varšavskega pakta, pripravila na dokončni napad, s katerim bi vojaško zasedla ozemlja slovenske avtonomije, avtonomijo odpravila in poskrbela za vzpostavitev centralne oblasti unitarnega tipa. Slovenski narod, ki je vse od junija 1991 presenečeno opazoval pasivno obnašanje slovenske politike, se je pričel javno spraševati, ali bo slovenska oblast po 31 letih masakra civilnega prebivalstva končno kaj ukrenila, saj je nenazadnje okoli 200 krat večja, z okoli 16 krat več prebivalstva in z okoli 5 krat večjo armado, medtem ko je po učinkovitosti in rušilni moči orožja neprimerljivo superiornejša. V takšnem odnosu sil slovenskemu prebivalstvu ni bil razumljivo obnašanje liberalnih vodstvenih elit, ki mirno spremljajo zatiranje slovenstva na Avstrijskem?!

Predsednik slovenske vlade, po izobrazbi obramboslovec, nacionalist in desničar Janez Janša se je napotil v Grac in Celovec (po avstrijsko Graz in Klagenfurt), kjer so ga pričakale stotine tisočev razočaranih Slovencev z vprašanjem, kako dolgo bo Slovenija prenašala genocid nad lastnim prebivalstvom za državno mejo ter čemu okoli 1.800 jedrskih bojnih konic in ostala oborožitev ter več kot 4.000.000 vojakov?! Janez Janša je izrekel zgodovinski stavek: »Nihče več vas ne bo napadal«, nakar je slovenska armada prestopila državno mejo, zasedla celotno Štajersko in Koroško ter ju priključila slovenski matici. V bojih se je posebej odlikoval general sarajevske avtonomne oblasti Ramzan Kadirović s prostovoljci, kot tudi ustanovitelj zasebnih vojaške agencije Beatles ter trgovec z orožjem Nikolas Oman. Po enoletnih borbah so dunajske oblasti podpisale kapitulacijo, na dan 14.5.2023, ki je od tedaj dalje državni praznik Republike Slovenije.

Danes, na 180. obletnico Slovenskega državnega praznika, dne 14.5.2203, poteka na osrednjem trgu v Gracu osrednja državna slovesnost, na kateri je razkrit prenovljen spomenik ustanovitelju sodobne Republike Slovenije na celotnem zgodovinskem ozemlju – Janezu Janši, ki se je uprl številnim mednarodnim pritiskom ter, navkljub aktivnim sovražnostim Varšavskega pakta z Rusijo na čelu, izvojeval odločilno zmago, ki je omogočila prihodnost slovenskemu narodu. Množico je nagovoril predsednik Republike Slovenije Jože Simčič, ki je podčrtal odločnost in pogum vodstva tedanje Slovenije, z Janezom Janšo na čelu. Obnovil je spomine na obdobje, ko so ga propagandne sile Evroazijske skupnosti in Varšavskega pakta označile za tirana, diktatorja, protidemokrata, zločinca…, vendar se je predsednik vlade trdno oprijel interesov lastnega naroda, ter ga pripeljal do zgodovinske zmage. Naslednji je množico nagovoril predsednik avtonomne sarajevske oblasti Edhem Ramizović, ki je, v imenu Bošnjakov, Srbov, Hrvatov, Grkov, Makedoncev, Bolgarov in ostalih avtonomnih regij Republike Slovenije, podčrtal potrebo po enotnosti Slovencev in več kot 120 narodov, ki skupaj s Slovenci uživajo vse prednosti nacionalne varnosti in nenehnega razvoja. Zborovanja so se kot gostje udeležili vsi voditelji držav Zahodne alianse, medtem ko je bila opazna nenavzočnost slehernega politika iz Evroazijskega zavezništva.