Lagati in ne verjeti v resnico laži

Po sodobnem pojmovanju naroda je naš narod star okoli 400 let, država pa rosnih 31. Feničane, Hazarje in nekaj drugih velikih narodov je zgodovina izbrisala z obličja; Kurdi, Tibetanci, Katalonci, Baski… ki so po vrsti pomembnejši od Slovencev, so še danes brez lastne države, brez katere je bil več stoletij tudi verjetno najpomembnejši narod v zgodovini – Judje. Država in obstoj naroda sta torej daleč od zagotovljenosti, desetine bodočih rodov se bo moralo krvavo boriti za slovensko državo in narod z vsemi
razpoložljivimi sredstvi, za vsako ceno. Hipokrozija, laganja, izbiranja amoralnih meddržavnih alians in zvez, potuhnjenost in sorodna sredstva obstanka Sloveniji in Slovencem ne smejo biti tuja. Toda nad lažmi, pretvarjanji, potuhnjenostjo, mimikrijo in vsem tem mora biti vselej čista pamet, bister um. Zlodela, ki jih narod počne ali v katera privoli, morajo biti sleheren razvojni trenutek pojmovana kot zlodela, ki zagotavljajo obstoj. Kadar vladajo hrupni se je pač treba zateči h gluhoti. Vendar si mora biti narodova zavest ves čas na jasnem, da sodeluje pri zlu; najhuje, kar majhnemu narodu grozi, je nevednost, ponotranjenje zlaganih vsebin. Resnica ni v prvi vrsti etična, temveč je v prvi vrsti preživitvena kategorija; majhen narod mora vseskozi vedeti, kaj je res, pa v primeru škodljivosti resnico tajiti, jo eksponirati le, kolikor mu je v korist.

Dne 14.1.2023 se je v kraju Dnepropetrovsk (Dnipro) zgodil incident, v katerem je utrpela rušilne poškodbe večja stanovanjska stavba na naslovu Avenija herojev 1 b. Sloviti serijski popačevalec zavesti v funkciji germanskega ekspanzionizma, enormni širitelj propagandnih laži Deutche Welle, je dne 15.1.2023 objavil prispevek: »30 mrtvih v ruskem napadu na Dnipro«. Vešči podtikanjem in lažem vseh vrst, zaradi česar so jih tudi ustanovili, zapišejo med drugim: »V napadu, ki je bil izveden z uporabo ruske rakete Kh 22, je bilo uničenih več kot 70 stanovanj, so sporočile ukrajinske oborožene sile. Znano je, da je raketa nenatančna, ukrajinske sile pa nimajo potrebne zračne obrambe, da bi jo sestrelile.« Življenje bi naj izgubilo med 30 in 70 ljudi, ranjenih bi naj jih bilo okoli 70. Do današnjega dne ni bila objavljena ena sama fotografija notranjosti bloka,žrtev še vedno niso uspeli prešteti, vest se je kaj kmalu preselila na zadnje strani, nakar je po slabem tednu umaknjena iz obtoka. Izvedenci na planu medijskih manipulacij vedo, da se novice te vrste eksploatirajo do onemoglosti, kadar je v njih vsaj zrno soli. Zakaj torej domnevni ruski zločin v Dnepropetrovsku ne kroži na enak način?

Visoki državni uradnik Ukrajine Aleksej Arestovič je istega dne zvečer na youtube kanalu Mark Feygin povedal, da je: »…raketa X 22 padla na stavbo, ker jo je sestrelil ukrajinski sistem zračne obrambe.« Zaradi te izjave so ga v nekaj dneh razrešili ter razglasili za narodovega izdajalca. Arestovič je, kot inteligenten propagandist, po pregledu fotografij dojel, da raketa, izstreljena iz letala ali lanserja ne povzroča zadevnih poškodb! Zavedal se je, da bosta ukrajinska in zahodna propaganda postavljeni na laž, pa je na svojo roko reševal, kar se je rešiti dalo. V celi zadevi je tudi sicer prišlo do pretiranega hitenja, kar v povezavi s konspirativnostjo ni donosno. Viri, oprti na obveščevalne službe trdijo, da so za »črno operacijo« poboja civilistov stale specialne enote ukrajinske in organizacijke strukture angleške armade, pod operativnim poveljstvom vodje urada predsednika Ukrajine Andreja Jermaka. V Dnepropetrovsku prebivajo večinoma Rusi, pa sta ubiti dve muhi na en mah: likvidiranih je nekaj deset Rusov, kar je v animalni optiki majdanskega spektra lep dosežek, hkrati pa pridobljen omembe vreden propagandni material. O podrobnostih bližnje operacije očitno niso obvestili visoko pozicioniranega

Alekseja Arestoviča, ki se je, strokoven, lahko zgolj še prijel za glavo ter reagiral v naglici, ne da bi predhodno poklical v štab ukrajinsko-NATO struktur.

Analiza, ki je sledila teden po dogodku, je ledeno jasna. Balistični ekspert Jurij Trifonenkov je v mediju Free press objavil: »Po tragediji v Dnjepropetrovsku sumijo, da vzrok ni raketa ruskih vesoljskih sil, ki bi naj zgrešila vojaško tarčo, kot tudi ne delovanje ukrajinske zračne obrambe, temveč nekaj drugega. Preiskovalci so zaznali, da med tistimi, ki so bili tisti dan blizu razrušene hiše, ni nihče videl ali slišal rakete. Prebivalec, ki je živel v bližini, je ujel trenutek eksplozije; ogled videoposnetka dokazuje, da raketa X 22 ali podobna tedaj tam ni izstreljena. Hitrost predmeta, ki bi naj predstavljal raketo, se ne ujema z raketo X-22. S fragmentacijo snemalnega okvirja in določanjem lokacije avtomobila zlahka izračunate zgornjo mejo fotografije; avtomobil, iz katerega je snemano, se je nahajal 820 metrov v ravni črti od uničenega vhoda in 400 metrov od vogala stavbe; višina zgornjega roba slike torej znaša preračunato približno 84 metrov. Če metražo trigonometrično korelirate z velikostjo okvirja se izkaže, da raketa vstopi v okvir na višini približno 200 metrov. Na snemalni plošči videa s frekvenco 25 sličic na sekundo od trenutka, ko se pojavi (neobstoječa) raketa mine do eksplozije 13-14 okvirjev. To pomeni, da vidimo raketo od 0,52−0,56 sekunde ter da bi se naj premikala s hitrostjo, ki ne presega 350−380 m/s. Hitrost ne ustreza zmogljivosti rakete X-22, ki se giblje ne počasneje od 1.000 m/s, z izklopom glavnih motorjev. Drugič, raketa X-22 doseže cilj pod kotom; ko se približuje predmetu napada je glavni motor izklopljen, raketa ponira pod kotom 30 stopinj. V videu je slika drugačna. Poleg tega snemalec ni opazil, da se na ponaredku nad hišo dvigne ogromna ognjena krogla plamena, ki je na pristnih zapisih ni. V primerih dejanskih zadetkov raket ruskih vesoljskih sil v panelne stavbe, v katerih so se nahajali vojaški cilji (kot na primer v mestu Nikolajev), škode ni mogoče primerjati s hišo v Dnepropetrovsku. Razlika v obsegu uničenja panelnih objektov v Nikolajevu in Dnepropetrovsku je še en dokaz, da je bil stanovanjski objekt iz Dnepropetrovska uničen s sproženjem v podnožje stavbe postavljenega razstreliva, kar pomeni, da hiša ni bila razdejana z raketo ruskih vesoljskih sil temveč z aktivnostjo ukrajinskih specialnih služb.« Balistični analitik poda pojasnila, ki dodatno izničijo verodostojnost zapisa v Deutche welle. Pojasni, da je raketa X-22 izdelana v 80-ih letih ter da je 20 let kasneje posodobljena v različico Kh-32, ki jo uporabljajo ruske sile; tip X-22 je v rabi ukrajinskih zračnih sil, ki oborožitve te vrste niso posodobile. Kar zadeva Kh-32: »Raketa Kh-22 je bila nadograjena z močnejšim motorjem, pri enakih geometrijskih dimenzijah trupa. Zaradi zmanjšane bojne glave se je obseg rezervoarjev povečal, pa se je izstrelitveni domet rakete Kh-32 v primerjavi s Kh 22N potrojil. Hitrost in najvišja parabola sta se bistveno povečali, kar onemogoča pravočasno odkrivanje ali sledenje sistemov protiletalskih raket in raket zrak-zrak z radarji in homing glavami. V Kh-32 je bil vstavljen nov radarsko inercialni sistem za radarsko inercialno vodenje, z radijskim popravkom in terensko simulacijo. Namesto avtopilota je v Kh-32 nameščen samodejni kontrolni sistem. V času te vojne so rakete Kh-32 pokazale svojo učinkovitost v napadih na skladišča orožja in kritično infrastrukturo. Poleg tega letijo s hitrostjo več kot 4.000 km/h, kar popolnoma izključuje možnost prestrezanja s sistemi zračne obrambe v službi oboroženih sil Ukrajine in zveze NATO.«

Arestovič se je torej uštel, kar so kot kaže službe opazile, saj ni razpolagal s podatki o posodobljeni inačici Kh-32, katere hitrost in trajektorija ukrajinski protizračni obrambi ne omogočata sestrelitve. Službe niso kar tako izbrale različice o uporabi X-22 oziroma Kh-22, saj dosegajo večkrat nižjo manevrirno hitrost s posledico eksponentno zmanjšane rušilne energije, kar bi se še nekako spravilo pod delovanje rakete, ki je Rusija več ne uporablja (odkar so X-22 posodobili v Kh-32); v kolikor se odmisli mehanizem poškodb bloka, v povezavi z odsotnostjo pristnih fotografij, bi zgodba še nekako pila vodo. Fotografije skrbno izdelane, selekcionirane in spravljene v laično javnost bralcev Deutche welle ter sorodnih agentur, bi zmogle sugerirati uporabo X-22, izstreljeno iz letala, če bi seveda Rusi z njo razpolagali. Toda ob dejstvu, da ukrajinska zračna obramba ne more zrušiti projektila Kh-32, bi bil Arestovič jasno postavljen na laž, čeprav se njegovo »pojasnilo« sliši bolj logično od ukrajinsko-angleških vojaško obveščevalnih izdelkov.

Kaj bi naj bil nauk te zgodbe, kakršnih je tisoče v zadnjem letu, kar se strani spopadata na bojišču, za bralce naroda, ki si še stoletja ne bo smel privoščiti neumnih, medijsko popačenih razmišljanj ter dojemanj? Treba se je zavedati, s kom si v španoviji, se prilagoditi nuji laganja, manipuliranja, se delati, da verjameš propagandnim lažem, toda s figo v žepu. Čisti razum je res edino, kar nam preostane, da preživimo. Več pameti – več sreče.

Zvjezdan Radonjić