Povežite se z nami

Kolumne

Laž, velika laž, največja laž, »preverjanje dejstev«! (»Fact – checking«)

Objavljeno

dne

Samo dva tedna sta minila (opp: članek je bil prvotno objavljen 22.6.2022) od imenovanja vlade Roberta Goloba, pa je razočaranje že neizmerno. Z Golobovo vlado so državljani dobili točno vse tisto negativno in totalitarno, kar so mediji prej dve leti tako krivično in lažno pripisovali vladi Janeza Janše. O uresničevanju predvolilnih obljub ni sledu, koalicijska pogodba očitno velja samo v slabem, kjer se bere kot učbenik kulturnega marksizma – kako uničiti podjetništvo (višji davki), družino (obdavčeno dedovanje v prvem redu, davek na premoženje), otroke (posiljevanje z LGBT+ ideologijo v vrtcih in šolah), narod (norčevanje iz tradicije in prave kulture) ter državo (podiranje ograje, izpostavitev nevarnostim);  ne velja pa v dobrem. Škandal z gorivi, kjer je Golob povzročil z neumnim nastopom krizo, vlada pa ob špekulativnem pomanjkanju goriv sploh ni ukrepala, kar je ob začetku turistične sezone dalo katastrofalen signal v tujino, je bil samo še pika na i, dokaz njene nesposobnosti in neoperativnosti.

 

Vlada Svobode, SD in Levice se krepko dela norca iz volivcev, ki so ji zaupali oblast, saj so prvi ukrepi Golobove vlade poleg dvakrat višjih položnic za elektriko povzročili še drastično podražitev bencina in dizla oziroma energentov, vse skupaj pa so predstavili kot »ukrepe proti draginji«! Proti draginji se Golobova vlada bori s podražitvami….?!? Ekonomsko je tale golobizem za Nobelovo antinagrado (če jo bodo uvedli, predlagam ime Golobova ekonomska kisla limona) in je v bistvu prav sramotno norčevanje iz ljudi v vse večji stiski. Naslednji golobizem je bil v intervjuju za hrvaški časopis, kjer je napovedal Golob, da imamo »nabito polne azilne domove«, …«zato bo vlada odstranila zaščitno ograjo ob meji«. Kar pomeni še več ilegalnih migrantov. Avstrija je zato s 1. julijem že napovedala zaostritev kontrol na meji…

 

Kot sem pravilno napovedal ob imenovanju Golobove vlade, smo nekoč kupovali stripe Alan Forda, da smo se absurdom v njih nasmejali, pod Golobovo vlado pa bomo v slabi parodiji Alan Forda očitno prisiljeni živeti… Dokler ne bo zadnji uspešni ob odhodu v tujino ugasnil luč. Razen, če bodo prej državljani le pripravljeni sami sebi priznati, kako hudo so bili prevarani, in se postavili odločno za svoje pravice. Toda za vse bolj pravo totalitarno oblast ne bodo dovolj kolesarji, potrebni bodo tudi kmetje s traktorji in cisternami, polnimi za dostavo prepoznavnih rezultatov Golobove vlade neposredno pred vrata te vlade… Golobova koalicija je poteptala ustavo, saj delajo v očitnem nasprotju z 2., 14., in 49. členom Ustave Republike Slovenije, ko kršijo načela svodode dela, enakosti pred zakonom in pravne države. Po zakonu bi organizatorji nezakonitih protestov stroške varovanja (za katerega je morala poskrbeti Policija) in povzročene škode morali poravnati sami, Golobova vlada pa je stroške v višini več kot 882 000 evrov kar prevalila na davkoplačevalce. Očitno protiustaven škandal brez primere v samostojni Sloveniji! Ko gre za šikaniranje zaposlenih je stvar še hujša. Berufsverbot je prepoznavni znak totalitarizma! In v vsakem nastajajočem totalitarizmu je prva smrtna žrtev pravica do svobode govora in z njo resnica.

 

»Zlo pridiga o toleranci, dokler ne prevlada, dobi oblast, potem pa vedno hoče takoj utišati dobro, utišati resnico!«. (povzeto po: C. J. Chaput).

 

Da bo tudi pod Golobovim nastajajočim totalitarizmom globoke države najbolj napadena resnica in z njo ustavna pravica do svobode govora, torej do svobode javnega izražanja mnenj, kaže veliko dejstev. Napovedi oviranja delovanja že sicer redkih – in zato za ustavno pravico do svobode govora in pravice do obveščenosti državljanov toliko bolj dragocenih – desnosredinskih medijev je bila prva. Sledila je napoved »osvobajanja« in »normalizacije« javne RTV Slovenija. Seveda je nujen prevod iz Orwellovskega levičarjenja v slovenščino: če levičar reče »osvoboditi«, to pomeni njemu povsem podrediti; in za levičarja je »normalizacija« javne televizija (ki bi morala vedno predstavljati ves spekter mnenj enakovredno!), da je ultralevičarsko trobilo najslabše propagandne vrste. Najbolj noro je, da levičarji res verjamejo, da imajo do tega ideološkega monopola v javnih glasilih vnaprej dano pravico.

 

Naslednji koraki v omejevanju svobode govora se kažejo v dejstvu, da je g. Miran Videtič, eden od komentatorjev v oddaji Ura moči na Planet TV, dobil v javnem podjetju Eles prepoved nastopanja in komentiranja – pazite – v svojem imenu in v svojem prostem času. Si predstavljate, da bi v času vlade Janeza Janše nekomu v javnem podjetju prepovedali nastopati v njegovem prostem času – gorelo bi o »fašizmu« do Bruslja in na naslovnicah medijev bi bilo to vse do volitev. Sedaj pa v osrednjih medijih samo nema tišina tibetanskih grobišč vpije o dvojnih merilih do neba. »Če levičarji ne bi imeli dvojnih meril, sploh ne bi imeli nobenih meril!« (povzeto po: Von Hayek).

 

Prav po tiho pa je šlo mimo dejstvo, da naj bi bil za preverjanje dejstev na internetu poslej pooblaščen Zavod Oštro. Toda glede na izkušnje s »preverjanjem dejstev« s strani tega zavoda, ki je bil ustanovljen z denarjem davkoplačevalcev v višini več kot 21.000 evrov, bi moralo to skrbeti prav vse. Internetni viri in omrežja, zlasti Facebook (Meta), so postali najpomembnejši izvor znanja ter metoda komunikacije, še posebej med mladimi.

 

Za levičarje je resnica najhujša oblika »sovražnega govora«. Levičarstvo je religija sovraštva in laži, ki lahko obstaja samo, če drugim odvzame možnost svobodnega izražanja mnenj; ter na mesto resnice vsili svoje laži. Za to so razvili levičarji metode preganjanja »sovražnega govora« – ki je lahko vse, kar razkrinkava laži levičarja; t.i. »politične korektnosti« – da ni dopustno govoriti ali objaviti nekaj, kar razkrinkava levičarsko propagando; ter najbolj Orwellovski »Fact – checking« – po slovensko »preverjanje dejstev«. Seveda levičarji niso izumili institucionaliziranega »preverjanja dejstev« zato, da bi ljudem omogočili dostop do resnice, ampak prav zato, ker je preko interneta levičarjem tako neprijetna resnica začela prihajati na dan ter postala dostopna (brez filtra »osrednjih«, beri levičarskih medijev) prav vsem.

 

 

Socialistično »Oštro« proti zgodovinski resnici

Pred dvemi leti sem v nekem tvitu opozoril na dejstvo, da se je druga svetovna vojna začela tako uničujoče zaradi kolaboracije nacionalnega in internacionalnega socializma, torej nacistične Nemčije in socialistične Sovjetske zveze. Žrtev te kolaboracije je bila (poleg Baltskih držav) Poljska, ki sta jo Nemčija in Sovjetska zveze napadli z dveh strani.

 

Zgodovinska dejstva:

– 23. avgusta 1939 sodelovanje nacistov Nemčije in socialistov Sovjetske zveze formalno potrdita zunanja ministra Ribbentrop in Molotov s podpisom pakta »o nenapadanju«. Tajni sestavni del pakta je bil dogovor o delitvi Poljske.

– 1. septembra je Poljsko napadla Nemčija, Sovjetska zveza ji je skladno s paktom sledila 17. septembra.

– 22. septembra v mestu Brest izvedejo skupno parado pripadnikov armad nacistične Nemčije in socialistične Sovjetske zveze.

Skupni napad Nemčije in Sovjetske zveze na Republiko Poljsko se je končal 6. oktobra 1939.

– 22. junija 1941, se je začela operacija Barbarossa, napad Nemčije na Sovjetsko zvezo. Napad je Stalina tako presenetil, da prvim poročilom o nemškem napadu sploh ni verjel, saj je bil prepričan v trajno zavezništvo internacionalnih in nacionalnih socialistov. S tem dnem se je končalo sodelovanje, torej kolaboracija nacionalsocialistov Nemčije in socialistov Sovjetske zveze, ki je torej nesporno trajala formalno od 23. avgusta 1939 do 22. junija 1941 – skoraj dve leti. Dejansko se je začela že mnogo prej. Zaradi sodelovanja oz. kolaboracije nacistov Nemčije in socialistov Sovjetske zveze, ki je trajala kar eno tretjino časa druge svetovne vojne, je bila ta vojna v svojem začetku tako hitra in uničujoča. Tega dejstva nobena ideološka propaganda ne more spremeniti, čeprav socialisti povsod po svetu že desetletja poskušajo potvoriti dejstva in izbrisati spomin na obdobje zločinskega sodelovanja  oz. kolaboracije totalitarnih režimov – socializma in nacizma.

 

Zavod Oštro, za katerega njegova direktorica, odpuščena novinarka Dela Anuška Delić trdi, da naj bi »razkrinkaval lažne novice«,  je nato javno objavil trditev, da je sodelovanje (kolaboracija) oziroma skupni napad nacionalsocialistične Nemčije in socialistične Sovjetske zveze na Republiko Poljsko »fake news«, po domače laž. To je podkrepil z nekim očitno ideološko motiviranim in dvoumno napisanim  mnenjem enega od levičarskih zgodovinarjev. Da naj bi skupni napad Nemčije in Sovjetske zveze na Poljsko »fake news«, torej neresnična trditev, so nekritično povzeli skoraj vsi osrednji mediji.

 

Očitno neresnična trditev Zavoda Oštro je bila  huda žalitev za vse žrtve tragedije, ki jo je ob začetku druge svetovne vojne doživela Republika Poljska zaradi skupnega napada Hitlerjeve nacistične Nemčije in socialistične Sovjetske zveze. Zato je takrat reagiral celo veleposlanik Republike Poljske in odločno protestiral proti ponarejanju zgodovine.

 

Evropski parlament je za ohranitev zgodovinskega spomina določil 23. avgust kot poseben praznik – Dan spomina na žrtve totalitarizmov prav v spomin na sramotno in zločinsko sodelovanje oz. kolaboracijo dveh totalitarizmov, potrjeno na ta dan leta 1939 s podpisom pakta Ribbentrop – Molotov.

 

Našteta dejstva bi se morali naučiti otroci že v osnovni šoli, dokazljiva so tudi s fotografijami iz javno objavljenih zgodovinskih arhivov. Če nekdo s končano fakulteto zanika navedena dejstva, torej manipulira oziroma zavestno laže. Pomen spomina na nepojmljivo tragedijo druge svetovne vojne, ki jo je v tako hudem obsegu omogočila prav začetno, tretjino časa druge svetovne vojne trajajoče prostovoljno sodelovanje (kolaboracija) med socialisti Sovjetske zveze in nacisti Nemčije, je v Resoluciji o totalitarizmih in evropski zavesti potrdil tudi Evropski parlament. Zanikanje zločinov vodi v nov zločin, »pozabljanje« sodelovanja krivcev za zločine tudi.

 

Brez popolne svoboda govora je demokracija samo farsa

Svoboda je najvišja vrednota v demokraciji. Tudi zadnje volitve so levičarski psihologi očitno preigrali na to karto. Odtod (zavajajoče) ime stranke. Vendar bi moralo biti sedaj tudi že res vsakomur  jasno, da je vsebina povsem nasprotna nazivu. Kot je že davno tako lepo razkrinkal Orwell: če levičar reče resnica, je to zanesljivo laž; in če reče svoboda, je to totalitarizem. Prvi pogoj za pozitivne spremembe bo uspešnost boja za ohranitev svobode javne besede. Skladno z načelom, ki smo ga zagovarjali v času slovenske osamosvojitve, sedaj pa so mnogi nanj »pozabili«: »Tudi če se s tabo ne strinjam, bom storil vse, da boš tudi ti lahko javno povedal svoje mnenje.«. Brez popolne svobode javne besede, katere neločljivi sestavni del je tudi, da se mnenja kritično soočajo, da so polemična, lahko tudi zelo provokativna…, ni mogoče najti  optimalnih rešitev. Kot je rekel Dr. Jože Pučnik: »Zdaj gre za Slovenijo!«. Brez svobode javne besede je demokracija samo farsa.

PRAVILO OB OBJAVLJANJU:

Članek, ki je osebna last, je dovoljen povzemati le ob CELOTNI OBJAVI članka!

Članek je bil prvotno objavljen dne 22.6.2022,  na povezavi:  https://grims.si/novice/laz-velika-laz-najvecja-laz-preverjanje-dejstev-fact-checking