Povežite se z nami

Kolumne

[Nadaljevanje 1. dela kolumne] Ana Zagožen: Transhumanizem, 2. del

Objavljeno

dne

Nadaljevanje…

Transhumanizem je torej ideologija, ki si prizadeva nadgradnjo in podaljšanje evolucije človeštva s ciljem, da bi človeštvo preseglo trenutno stopnjo zmogljivosti s pomočjo znanosti in tehnologije. Robotska ekonomija, kot jo poznamo danes se imenuje Industrija 4.0. Njen glavni predstavnik je Amazon, ki zelo uspešno s pomočjo dronov ljudem dostavlja izdelke, ki so jih izdelali roboti. Amazon je bila tudi prva organizacija, ki si je prizadevala, da bi večino človeške delovne sile zamenjala robotizacija. (Nove robotizirane tovarne proizvajajo modularne hiše). Gonilo samega transhumanizma je industrija, na kratko; ime IKT – informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Ideja transhumanizma človeku obljublja, da bo z uporabo IKT boljši, zmogljivejši, skoraj nesmrten. Pa vendarle človek deluje na zavestni, duševni in čustveni ravni, transhumanizem pa namesto empatije potrebuje informacijske vsebine, namesto simbolike in abstraktnega razmišljanja potrebuje kratko in fragmentirano razmišljanje, namesto domišljije in nepredvidljivosti potrebuje togo jasnost, jasno definiran algoritem, ponavljajoči se vzorec za ustvarjanje stabilnosti in ravnovesja. Transhumanisti želijo eno samo svetovno elektronsko centralizirano državo, vodeno kolektivno entiteto, ki smo ji včasih rekli civilizacija. A vendarle, prekomerna rutina monotonega, strojnega tipa človeka ubija.

Ta nenaravna transhumanistična paradigma sloni na treh stebrih; to so: informacijsko – komunikacijske tehnologije, ideologija varovanja okolja in transspolna ideologija. IKT tehnologije povzročajo izgubo avtonomije in ustvarjajo vsesplošno odvisnost od sistema (odtujeni, neosebni odnosi). Pametna mesta se gradijo na način zbiranja podatkov vsakega posameznika za centraliziran absolutni nadzor pod krinko centraliziranega nadzora nad celokupno svetovno energijo. Ali se kdaj vprašamo kako je svetovna ekonomija monopolizirana z Googlom, Amazonom in s Facebookom? Kaj pa Wikipedija, kot skoraj glavni vir informacij? Skratka, IKT tehnologije erodirajo človeški duh, kar vodi do izoliranosti, osamljenosti človeka. Osamljeni v svojih sobah ljudje chatajo po socialnih omrežjih  in ustvarjajo iluzijo resničnega stika. Kitajska mesta so digitalizirana do te mere, da človeku za neprimerno obnašanje računalnik avtomatsko pripiše negativne točke, ki otežujejo vpis na fakulteto, iskanje službe ali celo uporabo vlaka, spleta. Negativne točke lahko dobijo pa tudi člani njegove družine, lahko jih pa podedujejo še nerojeni otroci. Ali lahko to imenujemo genetska kontrola potencialno nezaželenih elementov? Preidimo na drug steber transhumanizma; na varovanje okolja, ki je nekakšen izgovor za uvedno nadvlade CO2. Povezava z IKT je neizbežna, saj človek z ustvarjanjem energije ustvarja CO2, kar je nadzor nad ustvarjanjem CO2 in nad energijo. Z uporabo interneta in pametnih mrež se bo merilo ustvarjanje CO2 pri človeku. Tehnokracija, pametne mreže in ekologija pa imajo enak imenovalec in to so korporacije. Ta beseda prihaja iz latinščine – corpus – telo. (angleški izraz corps – truplo). Utemeljene so zgolj na ustvarjanju dobička. Danes mahajo z novo zastavo – ekologija. Ideja je nova, igra pa starodavna. Tretji steber transhumanizma je transspolna ideologija. V tej filozofiji ima kolektiv prednost pred posameznikom, sistem človeške družbe se transformira v smeri atomizacije človeštva pod krinko individuma. V naravi poznamo dva temeljna načina življenja, to sta; bipolarni (ptice, sesalci) in podobnega panju (plazilci, ribe, mravlje, čebele). Tretjega ni, kljub temu, da nam sodobni transhumanizem kolektivistično vsiljuje mentalitete roja (preko mest, korporacij, politike…). Podobno kolektivistično načelo je zagovarjal komunizem, v smislu, da si država prisvaja otroke in jih vzgaja namesto njihovih staršev za primerno programiranje sistemu. Zato je družina (naravna človeška celica) grožnja ali ovira transhumanistični transformaciji sveta. V družini se posamezniku razvije empatičnost, kar je nasprotno vojaški strukturi.

Transhumanizem vedno prihaja pod krinko napredka in modernosti, a v resnici nas želi osamiti, osamiti s pomočjo luksuza, napredka, inovacij, z elementi, ki ne morejo nadomestiti človeškega duha.  Znotraj kolektivističnega sistema (ustroj družbe) ni prostora za fraktalno sestavo, kot je družina, njeni temelji so pa povezanost in empatija. Zato pa transhumanisti želijo uničiti vpliv institucije družine, ki temelji na dveh komplementarnih spolih in zato ta nevidna propaganda sprememba pojma spola. Znanstveno utemeljena sta seveda samo dva spola, a danes se vsiljujejo že raznovrstne različice. V ZDA imejo imena hea in shea ali pa starš 1 in starš 2. Da pa bi bili nedotakljivi, občutimo enosmerno toleranco, saj je z zlorabo pojma sovražni govor uvedena cenzura.

Podjetje Elona Musaka Space X bo s podjetji Boeing, One Web in Spire Global v orbiti doseglo že okoli dvajset tisoč satelitov. Oblivani bomo s frekvencami s katerimi se bo nadgradilo Zemljino elektromagnetno polje. Nadgradnja se imenuje mreža 5G, ki ustvarja nov informacijsko eko-sistem, z njeno pomočjo bo umetna inteligenca zajela še več vidikov človeškega življenja. Ob miljonih baznih postaj v vseh mestih, bodo zajeli tudi gorovja, jezera. Danes nihče ne ve, kakšne posledice bo na biosfero Zemljo imelo, če jo prekrije več kot dvajset tisoč sateliti, ki oddajajo sevanje visokih frekvenc. Poleg tega sodobni transhumanizem želi ukiniti prostor, kar počne z njegovo virtualizacijo, kjer prostor postaja virtualni oblak, kot nekakšno brezprostorje ali pa brezčasje. Torej rečemo lahko, da je cilj transhumanizma bog – stroj, umetna inteligenca pa postaja oblak vsega. Ali bomo torej postali ljudje, ki imamo namesto pameti vgrajen priročnik s pravili, ki smo jim popolnoma predali svojo sposobnost zdrave presoje – celo v primerih, ko nam nihče ne preprečuje, da bi reagirali ali razmišljali drugače? Ali smo bodoči hodeči programi? Če ljudje res želimo preseči svoje omejitve, lahko to naredimo le z organskim, tradicionalnim transhumanizmom. Ne storimo tega s priklopom na splet, ampak z krepitvijo zavestne pozornosti ali pa le prvemu človeku na ulici ponudimo pozdrav pa čeprav ni naš prijatelj na Facebooku.

Ana Zagožen