Drago Tršar se je že med vojno seznanjal s kiparstvom v Goršetovi šoli. Na ALU je diplomiral leta 1951 kot prvi v svoji generaciji in se že kot asistent januarja 1960 zaposlil na akademiji.
Njegova najbolj znana kiparska dela na javnih površinah v Ljubljani so:
- Ekvilibristi, 1957, Tivoli, prej Gospodarsko razstavišče;
- Ljudje v perspektivi, 1959;
- Angelca Ocepkova, 1964, portret, spomenik;
- Spomenik revolucije, 9. maj 1975, Trg republike,
- Edvard Kardelj, 1981, Trg republike,
- Impresionisti, 14. april 2000, portretne glave Groharja, Jame, Jakopiča in Sternena, Park ob Gradaščici
- Katedrala družine, BTC City;
- Tršarjevi spomeniki so tudi v Kamniku, 1961, na Ravnah (Prežihov Voranc), v Murski Soboti (Trubar), na Trebelnem in drugih krajih;
- V ognju groze, 2014, Grahovo.
Bil je eden od osrednjih predstavnikov likovnega modernizma pri nas. Bil je predstavnik slovenske kulture in umetnosti na najvišjem nivoju. Nedvomno je bil eden naših najpomembnejših in tudi najbolj prepoznavnih (predvsem v tujini) likovnih umetnikov v času po drugi svetovni vojni. Med ljudmi je najbolj znan po svojih monumentalnih skulpturah, kot je bronasti Spomenik revolucije (1975) na ljubljanskem Trgu republike, ki ga je ustvarjal več kot deset let in velja za sploh največji javni kip pri nas.
Drago Tršar se je že v petdesetih letih razvil v prefinjenega portretista in kiparja abstraktnih, na stilizirane figure spominjajočih oblik. Ustvarjal je v različnih tehnikah, najbolj pogosto v žgani glini in bronu. Kipi segajo od drobne plastike in okrasne keramike do velikih javnih spomenikov.
Nagrado Prešernovega sklada je prejel leta 1968 za razstavljena kiparska dela v
Mali galeriji v Ljubljani leta 1967, Jakopičevo nagrado leta 1972,
Prešernovo nagrado pa leta 1990 za življenjsko delo. Drago Tršar je bil akademik (izredni 1991, redni član
SAZU od 1995) in zaslužni profesor ljubljanske univerze.
Rodil se je na Planini pri Rakeku. Med drugo svetovno vojno se je še mladoleten seznanjal s kiparstvom v Goršetovi šoli. Na novo ustanovljeni
ALU v Ljubljani je študiral kiparstvo pri profesorjih
Zdenku in
Borisu Kalinu,
Karlu Putrihu in
Petru Lobodi. Diplomiral je leta 1951 kot prvi v svoji generaciji. Bil je tudi prvi diplomant, ki se je kot asistent že januarja 1960 zaposlil na akademiji. Na ljubljanski akademiji je bil dolga leta vodilni profesor za kiparstvo.
Malo ljudi pa ve, da je užival tudi v izdelovanju erotičnih skulptur.