V Veliki Britaniji na ženskem kolesarskem turnirju prvi dve mesti osvojila moška. Kam vodi LGBT ideologija?

Pred dnevi je v južnem Londonu potekalo ThunderCrit Lightning tekmovanje v kolesarjenju v ženski kategoriji.

Zmagovalec je bil, nepričakovano (spet) moški. Pravzaprav dva moška, ki sta osvojila prvi dve mesti. Oziroma, če se želiš izgoniti kaznovanosti zaradi “sovražnega govora” ju moraš nazvati s “trans ženski” ali še bolje, kar z nazivom “ženska”.

Torej, kdo sta bili te dve osebi, ki sta zasedli prvi dve mesti?

Prva je bila “trans ženska” Emily Bridges, katera je po medijih zaokrožila že v mesecu marcu, ko ji je bilo prepovedano tekmovati v ženski kategoriji, ter je morala tekmovati z biološko istospolnimi tekmovalci v moški kategoriji, kjer se nikoli ni prebila v niti top trideset. Začuda, brez težav zmlela konkurenco med ženskami tekmovalkami.

Mesto na stopničkah pod njo, je dosegla še ena “trans ženska”, pod umetniškim imenom “Lilly Chant iz Southamptona, ki je, na strani Biratanskih kolesarjev, še vedno zapisan(a) kot moški. Pravtako v moški konkurenci dosega izredno slabe rezultate, in tudi ona je, ponovno začuda, prehitela vse ostale biološke ženske.

Končno, na tretjem mestu, je bronasto medaljo na ženskem turnirju osvojila prva biološka ženska Jo Smith iz Kenta. Tudi sama je na svojih socialnih omrežjih reagirala z objavo slike zmagovalcev in zmagovalke, na kateri kot edina predstvnica ženskega spola v naročju drži svojo hčerko.

Na socialnih omrežjih se je oglasila tudi profesionalna plavalka Sharron Davies, ki je dejala, da je iz vidika ženske atletinje izredno razočarna nad organizacijo in pravili te dirke, in izrazila podpro Smithovi, ter dodala, da biološkim moškim ne bi smela biti dovoljena predstava na ženskih turnirjih. Izjavila je tudi, da če bi ona imela v svojem telesu polovico toliko testosterona, kot sta ga imele zmagovalke te “ženske dirke” bi jo športna komisija zagotovo izključila iz tekmovanj.

Tako Davies kot Smithova sta bile deležni mnogo kritik iz strani leve vojske junakov iz tipkovnic, ozmerjane sta bile za sovražno nastrojene ter transfobne. S strani desnih uporabnikov socialnih omrežji pa so deževale čestitke za pogum in izjave.

Zavedati se moramo, da ne glede na politične pritiske o lgbt športnikih in navidezne enakosti, velja dejstvo, da imajo moški, oziramo “trans ženske” še vedno moške pokazatelje in prednosti.

Okončine, torej roke in noge so ponavadi daljše in močnejše. Pljuča in pljučna kapaciteta je večja, kar jim omogoča več kondicije, in zmanjša možnosti za prehitro utrujenost.

Pravtako imajo veliko več testosterona kot povprečna biološka ženksa kar ti omogoča več agresije in močnejše kosti, in večje mišiče, kar ti ponovno daje veliko večjo biološko prednost.

Zato so z razlogom spoli deljeni v kategorije, najprej po spolu, in potem še po teži.

Dejstvo je, da taka in podobna LGBT ideologiija ubija ženski šport ter uničuje poštena tekmovanja.

Vsaka oseba si zasluži zagotovljeno pošteno tekmovanje in pravično sojenje.

In to, da proti biološki ženski tekmuje biološki moški, ki ima fizično vse zgoraj naštete prednosti zagotovo ni pošteno tekmovanje.

Poleg tega pa je zaskrbljujoče še dejstvo, da ko ima ženska otroka je obsojena transfobnosti in sovraštva do trans ljudi in LGBT skupnosti.

Kam vodi vse to, in ali se bomo kmalu morali opravičevati za biološko normalno funkcioniranje, pa bomo še videli.