Frontex bo imel ključno vlogo pri vračanju nezakonitih migrantov

Evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner poudarja, da bo imela agencija Frontex pomembno vlogo pri učinkovitejšem vračanju ljudi, ki nimajo pravice do prebivanja v Evropski uniji. Krepitev vračanj je eden osrednjih ciljev evropske migracijske politike, vendar mora potekati ob spoštovanju azilnega prava, človekovih pravic in načela nevračanja.

Vračanje kot ključni del evropske migracijske politike

Evropska unija si prizadeva izboljšati sistem vračanja državljanov tretjih držav, katerih prošnje za mednarodno zaščito so bile pravnomočno zavrnjene ali ki za bivanje v EU nimajo druge pravne podlage. Po oceni evropskih institucij je učinkovit sistem vračanja pomemben za verodostojnost skupne migracijske politike, saj morajo odločitvam o zavrnitvi prošnje slediti tudi izvedljivi postopki.

Magnus Brunner je v razpravah o prihodnosti evropske migracijske politike izpostavil, da bo Frontex pri tem procesu imel osrednjo oziroma ključno vlogo. Agencija lahko državam članicam pomaga pri organizaciji vračanj, usklajevanju postopkov, pripravi potovalnih dokumentov in izvedbi skupnih letov. Njena naloga je tudi zagotavljanje strokovne in operativne podpore nacionalnim oblastem.

Frontex, katerega uradno ime je Evropska agencija za mejno in obalno stražo, sam ne odloča o tem, kdo mora zapustiti državo. Odločitev o zavrnitvi vstopa, zavrnitvi prošnje za azil ali izdaji odločbe o vrnitvi sprejmejo pristojni organi posamezne države članice. Agencija nato na podlagi njihove zahteve pomaga pri praktični izvedbi vračanja.

Več podpore državam članicam

Vračanja so lahko prostovoljna ali prisilna. Pri prostovoljnem vračanju se oseba vrne v državo izvora oziroma drugo državo, ki jo je pripravljena sprejeti, pogosto s pomočjo programov, ki vključujejo svetovanje, organizacijo poti in začetno podporo po vrnitvi. Prisilno vračanje se izvede, kadar oseba odločbe ne upošteva in so izpolnjeni zakonski pogoji za odstranitev.

Frontex pri takšnih postopkih zagotavlja tehnično, logistično in kadrovsko pomoč. Agencija lahko pomaga pri usklajevanju z državami izvora, organizaciji letov ter napotitvi strokovnjakov za ugotavljanje identitete in državljanstva. Pomembno področje je tudi usposabljanje spremljevalnega osebja, ki sodeluje pri vračanju.

Brunnerjevo stališče prihaja v času, ko države članice opozarjajo na nizko stopnjo dejansko izvedenih vračanj v primerjavi s številom izdanih odločb. Razlogi so različni: težave pri ugotavljanju identitete, pomanjkanje potovalnih dokumentov, nezadostno sodelovanje držav izvora, sodni postopki ter zdravstvene in varnostne okoliščine. V nekaterih primerih vrnitev ni mogoča niti zato, ker država izvora posameznika ne sprejme.

Novi evropski azilni sistem

Evropska unija je maja 2024 dokončno potrdila pakt o migracijah in azilu. Ta prinaša spremembe na področju nadzora zunanjih meja, azilnih postopkov, solidarnosti med državami članicami in sodelovanja s tretjimi državami. Večina določb naj bi se začela uporabljati po prehodnem obdobju, predvidoma od 12. junija 2026.

Pakt ne odpravlja odgovornosti držav članic za izvajanje odločb o vrnitvi, vendar predvideva tesnejše evropsko sodelovanje. Frontex naj bi pri tem pomagal predvsem z boljšim usklajevanjem, izmenjavo informacij in podporo pri skupnih operacijah. Evropska komisija hkrati poudarja, da mora biti vsako vračanje izvedeno v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah, Ženevsko konvencijo in načelom nevračanja.

To načelo prepoveduje vrnitev osebe v državo, kjer bi ji grozili preganjanje, mučenje ali drugo nečloveško oziroma ponižujoče ravnanje. Prav tako mora imeti vsak posameznik možnost učinkovitega pravnega sredstva in dostopa do postopkov, v katerih se preverijo njegove okoliščine.

Učinkovitost in nadzor

Krepitev vloge Frontexa bo zato odvisna od sodelovanja med agencijo, državami članicami in državami izvora. Za učinkovitejši sistem ne bo dovolj zgolj več skupnih letov. Potrebni bodo tudi hitrejši postopki, zanesljivo ugotavljanje identitete, sporazumi o ponovnem sprejemu ter programi, ki spodbujajo prostovoljno vračanje.

Hkrati bo pomemben nadzor nad izvajanjem operacij. Frontex je v preteklosti že bil predmet kritik in preiskav zaradi domnevnih kršitev temeljnih pravic na zunanjih mejah EU. Zato evropska zakonodaja predvideva mehanizme za spremljanje spoštovanja pravic, vključno z nadzorom temeljnih pravic in možnostjo vlaganja pritožb.

Brunnerjevo sporočilo tako pomeni predvsem napoved večje operativne vloge evropske agencije, ne pa prenosa odločanja o azilu z držav članic na Frontex. Uspeh evropske migracijske politike bo odvisen od tega, ali bo EU uspela združiti učinkovito izvajanje odločb o vrnitvi z varstvom oseb, ki imajo pravico do mednarodne zaščite.

Viri

1. https://home-affairs.ec.europa.eu/policies/migration-and-asylum/irregular-migration-and-return_en — Evropska komisija, 2026
2. https://www.frontex.europa.eu/what-we-do/return-and-reintegration/ — Frontex, 2026